Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (46.133-46.157) 
- zdráharstvo -a s (ȃ) ekspr. delanje, povzročanje zdrah: očitati komu zdraharstvo ♪
- zdravílarstvo -a s (ȋ) knjiž. pridobivanje, pripravljanje zdravil, navadno iz zdravilnih zelišč: zdravilarstvo in padarstvo ♪
- zdravílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zdravilnega: mineralna voda je znana zaradi svoje zdravilnosti; zdravilnost gorskega zraka ♪
- zdravílo -a s (í) snov, ki v določeni količini in na določen način preprečuje, zdravi bolezen: zdravila mu niso pomagala; zdravilo je pomirilo krče; dobiti zdravilo samo na recept; jemati zdravila vsak dan; predpisati zdravila; zdravila slabo prenaša; pripravljati zdravila; blago, močno, učinkovito zdravilo; zdravilo proti kašlju, za pomirjanje živcev; zdravilo za srce; delovanje, učinkovanje zdravila; steklenička za zdravila / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč; navidezno zdravilo; pren., ekspr. ta izpoved mu je pravo zdravilo ∙ ekspr. za vse težave se najde zdravilo vsaka težava se na kakšen način reši ♦ farm. magistralno zdravilo izdelano v lekarni po zdravnikovem receptu; oficinalno zdravilo ki je sprejeto v uradni seznam in opis zdravil; med. indicirano zdravilo ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; peroralno zdravilo ki se
jemlje skozi usta; zdravilo za notranjo, zunanjo uporabo ♪
- zdraviloslóvje -a s (ọ̑) knjiž. farmacija: najnovejši izsledki zdraviloslovja ♪
- zdravílstvo -a s (ȋ) zdravljenje bolnikov in varovanje zdravja: ukvarjati se z zdravilstvom // knjiž. medicina: študirati zdravilstvo; razvoj zdravilstva / ljudsko zdravilstvo ljudska medicina ♪
- zdravníkov -a -o prid. (í) nanašajoč se na zdravnika: ponesrečenec je do zdravnikovega prihoda izkrvavel / zdravnikova ordinacija / bolezen je zahtevala zdravnikov poseg ♪
- zdravnikovánje -a s (ȃ) glagolnik od zdravnikovati: preživljal se je z zdravnikovanjem ♪
- zdravnikováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž. biti zdravnik: v tem kraju je zdravnikoval več let ♪
- zdravníštvo -a s (ȋ) 1. zdravniški poklic: odpovedal se je zdravništvu / doba njegovega zdravništva je bila kratka 2. zdravniki: zdravništvo opozarja na nevarnost epidemije; dolgoletna prizadevanja slovenskega zdravništva 3. knjiž. medicina, zdravstvo: zgodovina slovenskega zdravništva ♪
- zdrávo medm. (ȃ) zlasti med prijatelji, znanci izraža pozdrav: zdravo, fantje / ko sva se poslavljala, mi je rekel: Zdravo in srečno ∙ ekspr. to moraš narediti ali pa zdravo ali pa pojdi; ekspr. tako bo, kot pravim, pa zdravo izraža odločnost, nepopustljivost; sam.: otroci so jo pozdravljali s spoštljivim zdravo; ekspr. niti zdravo ji niso rekli, ko so odhajali še poslovili se niso ♪
- zdravočúten -tna -o prid. (ū) knjiž. ki v ravnanju, vedenju kaže naraven, stvaren odnos: po svoji naravi je zdravočuten človek / pesnik je izšel iz zdravočutne lirike ♪
- zdrávorazúmski -a -o prid. (ā-ȗ) nanašajoč se na zdrav razum: zdravorazumski človek / zdravorazumsko mišljenje, presojanje / zdravorazumska razlaga drame ♪
- zdravoslóvje -a s (ọ̑) star. medicina, zdravstvo: zgodovina zdravoslovja ♪
- zdrávost -i ž (á) lastnost zdravega človeka: njegova zdravost in vzdržljivost / obraz brez prave zdravosti / zdravost hoje ♪
- zdrávstvo -a s (ȃ) dejavnost, ki se ukvarja z zdravljenjem bolnikov in varovanjem zdravja: razvijati zdravstvo; delati v zdravstvu; naloge zdravstva; prosveta in zdravstvo / knjiž., redko študirati zdravstvo medicino // s prilastkom področje take dejavnosti: otroško, šolsko, vojaško zdravstvo ♦ med. preprečevalno zdravstvo preventivna medicina ♪
- zdražljívost -i ž (í) lastnost, značilnost zdražljivega: bolestna zdražljivost / zdražljivost živcev ♪
- zdrkováti -újem nedov. (á ȗ) 1. občasno se premikati z drugačno hitrostjo kot stvar, s katero je v tesnem dotiku: jermen na kolesu zdrkuje; kolesje ure zdrkuje // pri takem premikanju dajati kratke, rezke glasove: pogledal je na stensko uro, ki je začela zdrkovati 2. v presledkih hitro se premikati s prvotnega mesta, navadno navzdol, dotikajoč se podlage: kaplje zdrkujejo z listov / ruta ji zdrkuje z ramen / zdrkovati po vrvi navzdol ♪
- zdrób -a m (ọ̑) izdelek, ki se pridobi z grobim mletjem žita in uporablja za pripravo živil: zakuhati zdrob; moka in zdrob / koruzni, pšenični zdrob / otroci radi jedo mlečni zdrob pšenični zdrob, kuhan na mleku // s prilastkom temu izdelku podobna zdrobljena snov: dajati kokošim apnenčev zdrob; šotni zdrob / (premogov) zdrob premog v velikosti od 0,5 do 1 cm; seneni zdrob seneni drobir ♦ agr. kostni zdrob ♪
- zdróbast -a -o prid. (ọ̑) podoben zdrobu: na cesti so raztreseni zdrobasti ostanki konjskih fig / sladkor je imel zdrobast videz ♪
- zdrobíti -ím dov., zdróbil (ȋ í) narediti iz česa majhne, drobne dele: zdrobiti kamen, kos premoga; s pestjo, z udarcem je zdrobil steklo; posušeno listje se je zdrobilo; zdrobiti si kost / zdrobiti hrano z zobmi / medved mu je zdrobil ramo; tako jo je stisnil, da jo je skoraj zdrobil zelo, močno / zdrobiti na koščke; zdrobiti v prah ● ekspr. zdrobiti spone osvoboditi se; ekspr. zdrobiti sovražno vojsko uničiti; ekspr. zdrobiti koga v sončni prah uničiti ga, onemogočiti ga zdrobljèn -êna -o: zdrobljena polževa hišica; zdrobljeno sadje ♪
- zdrobljênost -i ž (é) značilnost zdrobljenega: pasovi preorane zemlje se razlikujejo po zdrobljenosti ∙ redko posestna zdrobljenost razdrobljenost ♪
- zdrobljív -a -o prid. (ȋ í) ki se (rad) zdrobi: zdrobljiva posoda; to steklo je lahko zdrobljivo ♪
- zdróbov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na zdrob: zdrobovi cmoki ♦ gastr. zdrobov narastek ♪
- zdrózgati -am in zdrozgáti -ám dov. (ọ̑; á ȃ) agr. zmečkati, zmleti sadje, zlasti grozdje: zdrozgati grozdje zdrózgan -a -o: zdrozgane slive ∙ nar. jesti zdrozgan krompir zmečkan, pretlačen ♪
46.008 46.033 46.058 46.083 46.108 46.133 46.158 46.183 46.208 46.233 
