Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (46.083-46.107) 
- zbórnost 2 -i ž (ọ̑) lingv. lastnost, značilnost zbornega2: zbornost in narečnost jezika ♪
- zbôrov -a -o prid. (ó) nanašajoč se na (pevski) zbor: zborovo darilo dolgoletnemu dirigentu / pri izbiri pesmi je treba upoštevati zborove zmogljivosti / star. privajati se na zborovo petje zborovsko ♪
- zboroválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) udeleženec zborovanja: med zborovalci je bilo čutiti vznemirjenost; sklepi zborovalcev ♪
- zboroválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zborovanje: zborovalni prostor; polno zasedena zborovalna dvorana / zborovalni program / ta kraj ima že zborovalno tradicijo v tem kraju so večkrat organizirana zborovanja ♪
- zborovalíšče -a s (í) kraj, prostor za zborovanje: delavska zborovališča; slavnostno okrašeno zborovališče ♪
- zboroválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od zborovalec: nagovoriti, pozdraviti zborovalke ♪
- zboroválnica -e ž (ȃ) prostor za zborovanje: v kulturnem domu je tudi lepo urejena zborovalnica ♪
- zborovánje -a s (ȃ) 1. dogodek, pri katerem večja skupina ljudi, navadno članov kake organizacije, združenja, razpravlja o čem, izraža kaj: zborovanje bo na prostem; udeležiti se zborovanja; ilegalno, javno, množično zborovanje; zborovanje zgodovinarjev / organizirati, sklicati zborovanje; govoriti na zborovanju / politično, protestno zborovanje / ekspr. policija je razgnala zborovanje udeležence zborovanja; sklepi zborovanja / ekspr. ženske so imele zborovanje pri vodnjaku so v večjem številu zbrane govorile, klepetale 2. redko glagolnik od zborovati: naveličati se neprestanega zborovanja in razpravljanja ♪
- zborováti -újem nedov. (á ȗ) biti zbran v večjem številu na kakem kraju zaradi razpravljanja o čem, izražanja česa: študenti spet zborujejo; na trgu zboruje velika množica / slavisti bodo zborovali oktobra na Bledu imeli zborovanje, zbor ∙ knjiž. vsi zbori skupščine bodo zborovali istočasno zasedali zborujóč -a -e: zborujoči delavci ♪
- zborovódja -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: učitelj je bil tudi zborovodja / tečaj za zborovodje ♪
- zborovódkinja -e ž (ọ̑) ženska, ki umetniško vodi, usmerja pevski zbor: zbor vodi njegova dolgoletna zborovodkinja ♪
- zborovódstvo -a s (ọ̑) dejavnost zborovodij: poleg ravnateljskega dela se ukvarja z zborovodstvom / študij zborovodstva ♪
- zbôrovski tudi zbórovski -a -o prid. (ó; ọ̑) nanašajoč se na (pevski) zbor: rad posluša zborovsko petje / zborovska pesem, skladba; znan zborovski skladatelj; redko zborovski dirigent zborovodja / določiti zborovsko zasedbo / zborovska literatura tiskane skladbe za zbor ♪
- zbôrovstvo tudi zbórovstvo -a s (ó; ọ̑) dejavnost zborovskih pevcev: amatersko zborovstvo; zgodovina slovenskega zborovstva ♪
- zbórski -a -o prid. (ọ̑) zborovski: ubrano zborsko petje / zapeli so nekaj znanih zborskih pesmi ♪
- zbosíti -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil (ȋ í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila ♪
- zbôsti zbôdem dov., zbôdel in zbódel zbôdla, stil. zbòl zbôla (ó) 1. zaradi ostrosti povzročiti komu pekočo bolečino: ježeve bodice so ga zbodle; nekaj ga je zbodlo v prst; zbosti se na kaktusu; njegove oči so ga zbodle kot dva trna začutil je njegov ostri pogled // brezoseb. začutiti ostro bolečino: zbodlo ga je pri srcu, v prsih, pod lopatico 2. s koničastim predmetom povzročiti komu bolečino: pazi, da me ne boš zbodel; zbosti z iglo, nožem / zbosti do krvi // s koničastim predmetom preizkusiti kaj: zdravnik ga je zbodel v prst, pa ni ničesar čutil 3. ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ta beseda ga je zbodla; kar se mu je pripetilo, ga je zbodlo; zbodlo ga je, ker ni bilo otrok domov / očitek ga je zbodel v srce / resnica je zbodla njeno nečimrnost // s premišljeno, posmehljivo besedo prizadeti, užaliti: zbodel me je, kadar me je mogel; zaradi pijače ga večkrat zbode
● ekspr. ta slika vsakogar zbode v oči vsakomur vzbudi pozornost; redko z ostrogo zbosti konja spodbosti; ekspr. kaj se bahaš s tem pihalnikom, ga je zbodel mu je zbadljivo rekel zbodèn -êna -o: zboden prst; zboden z iglo ♪
- zbótati -am dov. (ọ̄) pobotati: zbotati sprte sosede; hitro so se zbotali; zbotati se z dekletom ♪
- zbránost -i ž (á) stanje zbranega človeka: zbranost popušča, raste; za to delo je potrebna velika zbranost / duhovna, miselna zbranost ♪
- zbrisovati gl. izbrisovati ♪
- zbrodíti zbródim dov. (ȋ ọ́) 1. s premikanjem prstov, rok v čem gostem zmešati, skaliti: zbroditi vodo v mlaki / jed je samo zbrodil ∙ ekspr. on bi lahko še kaj zbrodil zapletel, pokvaril 2. nar. umazati: zbroditi kuhinjo, obleko zbrójen in zbróden -a -o: zbrojeno mleko ♪
- zbrója -e ž (ọ̑) zastar. 1. brozga, blato: ob dežju je na kolovozu nastajala zbroja 2. zmeda, zmešnjava: delati zbrojo; na trgu je nastala prava zbroja / začutiti zbrojo v glavi ♪
- zbrójevka -e ž (ọ̑) voj. puška ali puškomitraljez češkoslovaške proizvodnje: biti oborožen z zbrojevko ♪
- zbrózgati -am dov. (ọ̑) 1. s hojo po čem mokrem in udirajočem se razriti, zmešati: zbrozgati sneg okoli hiš 2. ekspr. z mešanjem pripraviti slabo pijačo: zbrozgati vino iz črnega in belega vina zbrózgan -a -o: vino je bilo tako zbrozgano, da nihče ni vedel, kaj pije ♪
- zdàjšnjost -i ž (ȁ) sedanjost: povezovati preteklost in prihodnost z zdajšnjostjo / v zdajšnjosti se ne znajde več ♪
45.958 45.983 46.008 46.033 46.058 46.083 46.108 46.133 46.158 46.183