Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (45.483-45.507)


  1.      zanimívost  -i ž (í) lastnost, značilnost zanimivega: zanimivost pojava; zanimivost gledališke predstave / zanimivost pokrajine / po zanimivosti je ta tekma na prvem mestu // kar vzbuja zanimanje: ogledati si kako zanimivost; to jezero je največja zanimivost dežele / pripovedovati zanimivosti iz življenja kake osebnosti / nastop svetovnega prvaka je posebna zanimivost turnirja / filmske, turistične zanimivosti ♪
  2.      zanóhtati se  -am se dov. (ọ̑) s smiselnim osebkom v dajalniku izraža pojavitev skeleče bolečine za nohti, v prstih zaradi mraza: bilo je tako mraz, da se mu je zanohtalo ♪
  3.      zanóhten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, se nahaja za nohtom: zanohtna umazanija ♪
  4.      zanóhtnica  -e ž (ọ̑) gnojno vnetje za nohtom in ob njem: imeti zanohtnico ♪
  5.      zanoréti  -ím dov., zanôrel (ẹ́ í) ekspr. v dejanju pokazati svojo nespametnost, nerazsodnost: za vsako stvar zanori / zanoreti nad kom / presneto, je zanorel zelo jezno rekel, spregovoril ♪
  6.      zanoríti  -ím dov., zanóril (ȋ í) knjiž. znoriti: s takim govorjenjem ga je čisto zanoril / lakomnost ga je zanorila zanoríti se zelo močno se zaljubiti: zanoril se je vanjo ♪
  7.      zanòs  -ôsa m (ȍ ó) 1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: govornika je prevzel zanos; biti v zanosu; reči, storiti kaj v zanosu / zanos besed, idej, misli zanosnost / domovinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos / govoriti, igrati, peti z zanosom ∙ knjiž. delati z velikim zanosom poletom, vnemo 2. glagolnik od zanesti: zanos ladje zaradi vodnih tokov ♪
  8.      zanôsen  -sna -o prid., zanôsnejši (ó ō) ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa: zanosen govornik; biti zanosen // ki vsebuje, izraža tako čustveno vznemirjenost: zanosne besede; z zanosno kretnjo je pokazal proti domu / dekletova zanosna drža ponosna zanôsno prisl.: zanosno govoriti, vzklikati ♪
  9.      zanosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede zanosíto prisl.: zanosito peti ♪
  10.      zanosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
  11.      zanosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila 2. star. ponositi: zanositi obleko zanóšen -a -o: zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič ♪
  12.      zanosítost  -i ž (ȋ) zastar. zanosnost, zanos: zanositost besed, čustev / prevzela ga je zanositost ♪
  13.      zanosljáti  -ám dov. (á ȃ) nosljaje reči, spregovoriti: komaj slišno je nekaj zanosljal ♪
  14.      zanôsnost  -i ž (ó) značilnost zanosnega: zanosnost besed, kretenj / poslušalce je prevzela zanosnost zanos ♪
  15.      zanóžen  -žna -o prid. (ọ̄) šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal ♪
  16.      zanožênje  -a s (é) glagolnik od zanožiti: prednoženje in zanoženje ♪
  17.      zanožíti  -ím dov., zanóžil (ȋ í) šport. dati, dvigniti nogo nazaj: prednožiti in zanožiti zanožèn -êna -o: visoko zanožena noga ♪
  18.      zanóžka  -e ž (ọ̑) šport. seskok s telovadnega orodja z zanoženimi nogami: narediti zanožko ♪
  19.      zaobalíti  -ím dov., zaobálil (ȋ í) zastar. zaviti, oviti: zaobaliti kupljeno blago ♪
  20.      zaobíti  -ídem dov., zaobšèl zaobšlà zaobšlò tudi zaobšló (í) hodeč za čim obiti: zaobšel je deblo in se ustavil na drugi strani / vojska je zaobšla mesto; zaobšli so deželo s severa / iz previdnosti je zaobšel nevarni kraj obšel; pren. zaobiti zakon ♪
  21.      zaobjémati  -am stil. -ljem nedov. (ẹ̑) knjiž. 1. objemati: z rokami zaobjemati kolena / s pogledom je zaobjemal ves prostor 2. zajemati: pisateljevo literarno delo zaobjema vse zvrsti besedne umetnosti / razmišljati, kaj vse zaobjema kak pojem ● knjiž. stari del mesta je nekoč zaobjemal ves ta predel zavzemal; knjiž. mesto je zaobjemalo visoko obzidje obdajalo ♪
  22.      zaobjéti  -jámem dov., zaobjêmi zaobjemíte; zaobjél; nam. zaobjét in zaobjèt (ẹ́ á) knjiž. 1. objeti: zaobjeti dekle / z levico jo je zaobjel čez rame / hlebec je bil tako velik, da ga je s težavo zaobjela; zaobjeti si kolena / sobo je zaobjela svetloba 2. zajeti: pisatelj je skušal zaobjeti življenje pred vojno / teh barv spekter ne zaobjame / besede tega ne morejo zaobjeti izraziti zaobjét -a -o: biti tesno zaobjet; v romanu je zaobjeto življenje slovenske vasi ♪
  23.      zaobjétje  -a s (ẹ̑) knjiž. zajetje: pisateljeva želja po spoznanju in zaobjetju življenja izseljencev / vojska je preprečila poskuse zaobjetja ♪
  24.      zaobkrožíti  in zaobkróžiti -im dov. (ȋ ọ́) knjiž. obkrožiti: zaobkrožiti številko ♪
  25.      zaoblačíti se  -ím se dov., zaobláčil se (ȋ í) knjiž. pooblačiti se: nebo se zaoblači; brezoseb. proti večeru se je zaoblačilo zaoblačèn -êna -o: zaoblačeno nebo ♪

   45.358 45.383 45.408 45.433 45.458 45.483 45.508 45.533 45.558 45.583  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA