Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (45.008-45.032)



  1.      zabrísanost  -i ž () lastnost, značilnost zabrisanega: zabrisanost napisa / njegovim izjavam očitajo zabrisanost nejasnost, nedoločenost
  2.      zabrisováti  -újem nedov.) 1. delati, povzročati, da je kaj a) manj vidno, opazno: veter sproti zabrisuje sledove v snegu; s pudrom zabrisuje gube na obrazu / zabrisovati mejo med resničnostjo in domišljijo b) manj jasno, razločno: megla zabrisuje obrise predmetov / zabrisovati bistvo problema 2. delati, da kdo česa ne more opaziti, odkriti: hiteli so zabrisovati dokaze o svoji krivdi
  3.      zabrodíti  -bródim dov. ( ọ́) 1. iti, stopiti v kaj ovirajočega: zabroditi v vodo; zabroditi do kolen v blato / zabroditi po plitvini 2. narediti nekaj gibov s prsti, roko v čem gostem: zabroditi s prsti po vodi / zabroditi z žlico po juhi 3. ekspr. iti brez cilja, orientacije; zabloditi: popoldne smo zabrodili po starem delu mesta ● ekspr. zabroditi v težave zaiti
  4.      zabúbljenost  -i ž () stanje zabubljenega: zabubljenost ličinke ● ekspr. provincialna zabubljenost ozkost, zaprtost
  5.      zabúhlost  -i ž (ú) lastnost, značilnost zabuhlega: težko dihanje in splošna zabuhlost bolnika / zabuhlost obraza
  6.      zacélo  prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno popolnoma, čisto: roka mu je zacelo odpovedala / njo sem komaj slišal, zacelo nič pa nisem slišal drugih
  7.      zacmokáti  -ám dov.) 1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove: izpil je in glasno zacmokal 2. dati cmokanju podobne glasove: razmočena prst je zacmokala; brezoseb. pod nogami mu je zacmokalo
  8.      zacokláti  -ám dov.) okorno, ropotaje iti, stopiti: otroci so zacoklali po brvi
  9.      zacopotáti  -ám dov.) večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop: nerodno je zacopotal po hiši // večkrat plosko, zamolklo udariti ob tla: sandale so pri vsakem koraku lahno zacopotale
  10.      zacóprati  -am dov. (ọ̑) pog. začarati: zacoprati kravo, da ne daje mleka; zacoprati drevo v grad zacópran -a -o: zacoprana hrana; danes gre vse narobe, kot bi bilo zacoprano
  11.      zacvrkotáti  -ám dov.) zacvrkutati: papiga zacvrkota / lesene stopnice so zacvrkotale
  12.      začáranost  -i ž () po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali
  13.      začásnost  -i ž (á) lastnost, značilnost začasnega: začasnost vojaške zasedbe / začasnost mej / začasnost upravne določbe
  14.      začétkom  prisl. (ẹ̑) zastar. v začetku, na začetku: začetkom se mu je dobro upiral
  15.      začétkom  predl. (ẹ̑) zastar., z rodilnikom v začetku, na začetku: bilo je začetkom maja; začetkom tega stoletja
  16.      začétkoma  prisl. (ẹ̑) knjiž. v začetku, na začetku: začetkoma je pihal močen veter; začetkoma so se mu smejali
  17.      začétništvo  -a s (ẹ̑) 1. dejstvo, da je kdo začetnik: igralki se pozna začetništvo; svoj neuspeh pojasnjuje z naglico in začetništvom 2. lastnost, značilnost začetniškega: romanu so očitali začetništvo
  18.      začínjenost  -i ž () lastnost, značilnost začinjenega: primerna začinjenost jedi / ekspr. robata začinjenost srednjeveških zgodb
  19.      začmokáti  -ám dov.) redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati: razmočena zemlja je začmokala pod kopiti
  20.      začofotáti  -ám dov.) 1. večkrat slišno, plosko udariti po vodi: vesla so začofotala // ekspr. iti, stopiti v vodo, v kaj redkega: otroci so kar obuti začofotali v mlako 2. slišno, tleskajoče pasti ali steči: po drevju so začofotale prve dežne kaplje // dati tleskajoče, zamolkle glasove: pod njihovimi koraki je začofotalo blato
  21.      začopátiti  -im dov.) nižje pog. 1. zgrabiti, prijeti: začopatil je mačka za vrat in ga odnesel ven / policisti so že začopatili vlomilca 2. zalotiti, zasačiti: začopatili so ga pri kraji
  22.      začopotáti  -ám dov.) začofotati: raca je začopotala s krili po vodi / otroci so začopotali v mlako / po strehi je začopotal dež
  23.      začrnélost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost začrnelega: začrnelost listov; začrnelost streh
  24.      začrtováti  -újem nedov.) 1. s črto, črtami delati: začrtovati kroge 2. s črto, črtami označevati: začrtovati, kje naj se hlodi razžagajo 3. publ. določati, oblikovati: program društva že dolgo začrtujejo začrtováti se ekspr. kazati se v obrisih: na obzorju se začrtujejo gore
  25.      začúdenost  -i ž () stanje začudenega človeka: ni znala prikriti začudenosti; otroška začudenost

   44.883 44.908 44.933 44.958 44.983 45.008 45.033 45.058 45.083 45.108  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA