Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (44.658-44.682)



  1.      vsèkakor  in vsekàkor prisl. (; ) 1. izraža popolno prepričanost o čem: nesreča se je vsekakor zgodila zaradi malomarnosti; to je vsekakor treba povedati vsem; najpomembnejša hiša tam je vsekakor magistrat / nekaj je vsekakor narobe, ker so vsi tako zadržani; zemlja je tega denarja vsekakor vredna 2. ekspr. poudarja a) zahtevo: knjigo vsekakor prinesi še danes; vsekakor ga vprašaj, kako je to odkril / vsekakor ne pretiravajte s hvalo b) trditev: vsekakor hočejo, da greš z njimi; to stvar bi vsekakor rad kupil / tega vsekakor ne morem razumeti nikakor 3. v medmetni rabi izraža strinjanje, soglasje brez pridržka: še druge vprašaj. Vsekakor, to bom storil; saj ne gre samo zame. Vsekakor da ne // izraža pritrditev: so to tvoji prijatelji? Vsekakor
  2.      vseljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost vseljivega: vseljivost stanovanjskih prostorov
  3.      vsemóč  -i inž (ọ̑) značilnost vsemočnega: božja vsemoč / ekspr. vsemoč ljubezni, poezije velika moč // ekspr. zelo velika oblast, moč: težko je prenašal njegovo vsemoč; vsemoč birokracije
  4.      vsèmôčen  -čna -o prid. (-ó) ki vse zmore: vsemočna narava / vsemočna volja // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemočna birokracija ∙ ekspr. vsemočna radovednost zelo velika
  5.      vsemóder  -dra -o prid. (ọ́) knjiž. zelo moder: vsemodri učenci / iron. vsemodra birokracija
  6.      vsèmodróst  -i ž (-ọ̑) knjiž. velika modrost: presenetil jih je s svojo vsemodrostjo / iron. vsemodrost mladine
  7.      vsèmogòč  tudi vsèmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ves mogoči: na razvoj vplivajo vsemogoči dejavniki; pri nas so vsemogoči ljudje; soba je bila natrpana z vsemogočo šaro 2. star. vsemogočen: vsemogoči oblastniki
  8.      vsemogóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) ki vse more, zmore: nobeden ni vsemogočen / vsemogočna ljubezen / v krščanstvu vsemogočni Bog // ekspr. ki ima zelo veliko oblast, moč: vsemogočni gospodar, vladar / vsemogočni zakoni / njegov nauk je postal vsemogočen zelo vpliven, upoštevan
  9.      vsemogóčnež  -a m (ọ̑) ekspr. kdor ima zelo veliko oblast, moč: bil je tiran in vsemogočnež
  10.      vsemogóčnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost vsemogočnega: pripisovati človeku vsemogočnost / ekspr. vsemogočnost ideje, volje zelo velika močrel. božja vsemogočnost // ekspr. zelo velika oblast, moč: vsemogočnost države, oblastnikov
  11.      vsèmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. redko ves mogoči: vsemožni ljudje 2. zastar. vsemogočen: vsemožen vladar
  12.      vsènaokóli  in vsè naokóli prisl. (-ọ̑) povsod okoli: vsenaokoli leži ravnina; vsenaokoli so odmevale eksplozije; vsenaokoli so zasadili cvetje; vsenaokoli je zavladal molk / njihov sloves se je razširil vsenaokoli na vse strani; prim. naokoli
  13.      vsènaokróg  in vsè naokróg prisl. (-ọ̑) povsod okrog: vsenaokrog so smučišča; vsenaokrog se razprostirajo gozdovi; vsenaokrog je vladala tišina; prim. naokrog
  14.      vsènároden  -dna -o prid. (-á) nanašajoč se na ves narod: vsenarodni boj za obnovo dežele; reševati vsenarodne probleme / skrb za vsenarodni razvoj narodni
  15.      vsènavzóčnost  -i ž (-ọ́) knjiž. dejstvo, da kdo je, se nahaja povsod: vsenavzočnost otrok / vsenavzočnost potrošniške miselnosti ∙ knjiž. vsenavzočnost režiserja opaznost njegovega vpliva, prizadevanja v vseh stvareh pri uprizoritvi česarel. božja vsenavzočnost
  16.      vsènémštvo  -a s (-ẹ̑) v 19. stoletju gibanje za politično združitev vseh Nemcev: ideje vsenemštva
  17.      vsènôčen  -čna -o prid. (-ó) redko celonočen: biti na vsenočni straži; vsenočno bedenje
  18.      vsèóbčen  -čna -o prid. (-ọ̄) star. splošen, vsesplošen: doživeti vseobčno pohvalo / vseobčna morala
  19.      vsèóbči  -a -o prid. (-ọ̄) knjiž. splošen, vsesplošen: skrbeti za vseobčo blaginjo; doseči vseobče priznanje / vseobči nered / vseobče premoženje skupno
  20.      vsèóbčnost  -i ž (-ọ̄) knjiž. 1. splošnost, vsesplošnost: vseobčnost blaginje 2. skupnost, občestvo: biti član kake vseobčnosti
  21.      vsèobjemajóč  tudi vsèobjemajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. 1. ki zajema, zaobjema vse: vseobjemajoči razvoj gospodarstva; vseobjemajoča reforma / ne znajo ceniti njegove vseobjemajoče dobrote; vseobjemajoča materina ljubezen 2. ki ima vse rad: bil je človeški, vseobjemajoč in vserazumevajoč; vseobjemajoča mati
  22.      vsèobsegajóč  tudi vsèobsegajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) knjiž. ki obsega, zajema vse: zadnji vseobsegajoč pogled na dom / vseobsegajoč pregled pisateljevega dela / vseobsegajoče navdušenje za zabavo splošno // zelo velik, popoln: vseobsegajoč mir; vseobsegajoča samota
  23.      vsèobséžen  -žna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki obsega, zajema vse: vseobsežen pogled na mesto; vseobsežen program dela popoln; zgradili so novo, vseobsežno mesto z vsemi potrebnimi zgradbami, napravami / vseobsežna izobraženost vsestranska; vseobsežna knjiga o polarni odpravi izčrpna; razviti vseobsežno kulturo univerzalno
  24.      vsèobséžnost  -i ž (-ẹ́) knjiž. lastnost, značilnost vseobsežnega: vseobsežnost vprašanja o življenjskem smislu / vseobsežnost duha / pripisovati ugotovitvam vseobsežnost splošno veljavnost
  25.      vsèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. obvezen za vse: vseobvezen red

   44.533 44.558 44.583 44.608 44.633 44.658 44.683 44.708 44.733 44.758  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA