Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (44.558-44.582)


  1.      vŕhoma  prisl. (ȓ) star. zvrhano: v skrinji je bilo vrhoma srebrnikov; vrhoma natlačena torba ♪
  2.      vrhovàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. ki ima velik, izrazit vrh; vrhat: vrhovato drevo 2. star. zvrhan: vrhovat jerbas jabolk / nameriti vrhovato mero vrhováto prisl.: vrhovato poln ♪
  3.      vrhováti  -újem nedov. (á ȗ) knjiž., navadno v zvezi z v dosegati vrh, višek: družabno življenje vrhuje v zimskih mesecih ● knjiž. ko je sonce najbolj vrhovalo, ga je zakril oblak ko je bilo sonce najvišje ♪
  4.      vrhovátiti  -im nedov. (á ȃ) star. nalagati, kopičiti: vrhovatiti zaboje; oblaki se vrhovatijo okoli gorskih vrhov / vrhovatiti besede ♪
  5.      vrhóvec  -vca m (ọ̄) kdor živi na vrhu ali je doma z vrha: kmetije vrhovcev; vrhovci in dolinci ♪
  6.      vrhóven  -vna -o prid. (ọ̄) 1. ki je v razvrstitvi glede na oblast, pooblastila na najvišjem mestu: vrhovni organ državne oblasti; vrhovno vodstvo upora / vrhovni komandant; vrhovni poglavar katoliške cerkve papež; ukaz vrhovnega poveljstva / v Sovjetski zvezi Vrhovni sovjet Zveze sovjetskih socialističnih republik // glede na hierarhično stopnjo najvišji: imeti vrhovno oblast; vrhovno nadzorstvo / vrhovna ideja 2. zastar. vrhnji: vrhovna oblačila / vrhovne veje vršne ◊ jur. vrhovno sodišče sodišče najvišje stopnje v republiki ali državi, ki odloča o sodbah nižjih sodišč; voj. vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije ♪
  7.      vrhovína  -e ž (í) gozd. les v obliki drevesnih vrhov: obsekati vrhovino; kup vrhovine ♪
  8.      vrhóvje  -a s (ọ̑) ekspr. več vrhov, vrhovi (dreves): zvezde se svetlikajo med vrhovjem dreves / vrhovje gozda ♪
  9.      vrhóvnost  -i ž (ọ̄) knjiž. 1. politična neodvisnost, samostojnost; suverenost: spoštovati vrhovnost sosednjih držav; vrhovnost naroda 2. premoč, nadvlada: vrhovnost države nad cerkvijo; v razredni družbi vrhovnost plemstva / človek se je v tisočletjih razvil do svoje vrhovnosti ♪
  10.      vrhóvnosten  -tna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vrhovnost: vrhovnostna oblast nad določenim ozemljem / imeti vrhovnostno funkcijo ♪
  11.      vrhóvski  -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na vrhovce ali vrh: vrhovski otroci / vrhovske vasi ♪
  12.      vrisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati kaj v kaj: vrisovati znamenja v glinene ploščice 2. z risanjem delati čemu v notranjosti kaj: vrisovati krogom znamenja // z risanjem delati kaj na kaj: na prazna mesta v besedilu vrisovati puščice 3. z risanjem določenih črt, znamenj delati, da pride kaj v kaj narisanega, s črtami oblikovanega: vrisovati podatke v grafikon / vrisovati na zemljevid položaje ladje, smeri pohoda ♪
  13.      vŕlo  prisl. (ȓ) zastar. 1. zelo: vrlo se trudi, da bi končal delo / bil je vrlo učen; vrlo premeteno si je to zamislil 2. dobro, uspešno: delo mu je šlo vrlo od rok; otrok se vrlo uči, zato naj študira ♪
  14.      vŕlost  -i ž (ŕ) knjiž. dobre, pozitivne lastnosti: obvezna vrlost sodnika / to ljudstvo je številčno majhnost nadomestilo z vrlostjo / prepričati se o vrlosti konja odličnosti / redko poštenost, pogum in druge vrlosti vrline ♪
  15.      vrnílo  -a s (í) 1. knjiž. vračilo: vrnilo dolga 2. nar. lesa, ki se sama zapira: odpreti vrnilo ♪
  16.      vròč  tudi vróč -óča -e prid. (ȍ ọ́; ọ̄ ọ́) 1. ki ima razmeroma visoko temperaturo: vroč likalnik; vroča juha, voda / vroči poletni dnevi; vroča poletja in mrzle zime / vroči kraji z visoko povprečno temperaturo // ki vzbuja, povzroča občutek vročine: pihal je vroč veter; sonce je že vroče / vroča volnena obleka / začutiti vročo bolečino pri srcu pekočo, žgočo 2. pri katerem zaradi telesnega napora nastopi potenje, pride do večjega dotoka krvi v žile: vroč konj ne sme piti mrzle vode; ves vroč je prišel na vrh; bil je vroč od teka // ki ima višjo telesno temperaturo, kot je navadno: potipal mu je čelo, bilo je vroče; vneto mesto je vroče / otrok je vroč in težko diha 3. ekspr. strasten, čuten: vroč ljubimec; tako vroče dekle ga ne bo čakalo / vroč objem, pogled, poljub // ki se hitro razburi, čustveno razvname: nagli in vroči ljudje / vroč temperament / vroča kri mu ni dala miru vzkipljiva narava; ima vročo kri, je vroče krvi je vzkipljiv // navdušen, vnet: postal je vroč privrženec novega gibanja; bil je vroč za pravično stvar 4. ekspr. oster, nepopustljiv: imeti vroč pogovor s kom; vroča polemika, razprava o čem; vroče prerekanje / vroč pretep; vroča seja / vroča agitacija // ki se pojavlja z veliko intenzivnostjo: vroča ljubezen; vroča želja; vroče upanje / vroča molitev, prošnja 5. ekspr. zaradi velike intenzivnosti določene dejavnosti nevaren, neprijeten: med vojno je bil poročevalec na najbolj vročih krajih / hriboviti svet je postal za okupatorja vroče področje / bližajo se vroči časi; jutri bodo imeli v šoli vroč dan 6. publ. ki v določenem času, kraju zelo prizadeva, vznemirja koga: vroči družbeni problemi / vzklikati vroča gesla politično nezaželena, nevarna; izogibati se vročih tem / ob gradnji šole je postalo vroče tudi vprašanje vodovoda pereče 7. teh. pri katerem je kovina v razbeljenem stanju: vroče kovanje, valjanje, vlečenje ● publ. vroči telefon neposredna telekomunikacijska povezava med vladama Združenih držav Amerike in Sovjetske zveze; ekspr. vroče barve živo rdeče, oranžne; ekspr. nosi vroče hlačke zelo kratke; ekspr. vročo kašo so mu skuhali povzročili so, da je v zelo neprijetnem, zapletenem položaju; ekspr. konj vroče krvi isker, živahen; ekspr. še vroča novica novica o stvari, ki se je pravkar zgodila; ekspr. preiskava ga je pripeljala na vročo sled sled, ki vodi k razkritju česa; žarg. pošiljka je vsebovala vroče blago tihotapsko, prepovedano; ekspr. tla mu tukaj postajajo vroča tukaj postaja zanj nevarno; njegov položaj postaja ogrožen; šalj. mrzle roke, vroče srce mrzle roke izdajajo čustvenost, zaljubljenost; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasneje; preg. kuj železo, dokler je vroče vplivaj na koga, kaj, dokler je mogoče; takoj izkoristi vsako ponujeno ugodnost ◊ agr. vroči gnoj živalski gnoj, ki se hitro razkraja in pri tem močno segreje; ekon. vroči denar kratkoročni denarni prihranki, ki prehajajo z enega denarnega trga na drugi glede na večjo donosnost in varnost; gastr. vroče polnjenje polnjenje, pri katerem se da, vlije vroča jed, živilo v ogreto posodo, ki se takoj zapre; jur. vroči žig žig, narejen z vročim predmetom; metal. vroče cinkanje cinkanje s pomakanjem v raztaljen cink; rad. vroča vaja vaja v studiu s priključenimi aparaturami; teh. vroči laki laki, ki se nanašajo v vročem stanju vróče 1. prislov od vroč: vroče jo ljubi; vroče razpravljati o čem; vroče zaželena stvar / v povedni rabi: bilo je vroče in soparno; tako mu je vroče, da mu pot kar lije z obraza 2. v povedni rabi izraža stanje hudega spopadanja: naredili so barikade, vroče bo; na prednjih položajih je bilo najbolj vroče / pri njih doma bo vroče ● ob tej misli mu je postalo vroče se je zelo vznemiril; ekspr. vroče vam bo, pomoči pa ne bo v zelo težkem položaju boste ◊ etn. vroče, mrzlo otroška igra, pri kateri se z vzklikom vroče, mrzlo opozarja na bližino ali oddaljenost skritega predmeta vróči -a -e sam.: kaj vročega bi popil; ekspr. dobil je nekaj vročih klofut; sušiti na vročem; prim. vreti ♪
  17.      vróčanje  -a s (ọ́) glagolnik od vročati: vročanje odločb, spisov; vročanje telegramov ♪
  18.      vróčati  -am nedov. (ọ́) adm., ptt v predpisani obliki izročati pisemsko pošiljko, listino naslovniku: vročati odločbe, pisma / vročati po posebnem slu ♪
  19.      vroče...  prvi del zloženk nanašajoč se na vroč: vročekrven, vročevoden ♪
  20.      vročeglàv  tudi vročegláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. prenapet, zanesenjaški: vročeglavi voditelji; vročeglav v nazorih / vročeglavo navdušenje ♪
  21.      vročeglávec  -vca m (ȃ) ekspr. prenapet, zanesenjaški človek: vročeglavci so ga izgnali iz vasi; gorečnež in vročeglavec ♪
  22.      vročeglávost  -i ž (ā) ekspr. prenapetost, zanesenjaštvo: vročeglavost pri sprejemanju idej ♪
  23.      vročekŕven  -vna -o prid. (ŕ r̄) ekspr. 1. ki se hitro zelo razburi, čustveno razvname: vročekrvni fantje; na jugu so ljudje bolj vročekrvni in strastni 2. bojevit, vnet: vročekrven ideološki nasprotnik / vročekrvna sodba, trditev 3. poln čustev, strasten: vročekrvno dekle ● ekspr. vročekrven konj isker, živahen ♪
  24.      vročekŕvnež  -a m (ȓ) vročekrven človek: vročekrvneži so se stepli; pomiriti vročekrvneže ♪
  25.      vročekŕvnost  -i ž (ŕ) lastnost vročekrvnega človeka: fantovska vročekrvnost ♪

   44.433 44.458 44.483 44.508 44.533 44.558 44.583 44.608 44.633 44.658  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA