Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (44.483-44.507) 
- vpoglèd -éda m (ȅ ẹ́) 1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino: dovoliti, omogočiti komu vpogled v uradni spis / seznam, spisek je na vpogled javnosti ga javnost lahko pogleda, vidi 2. publ., navadno v zvezi z v pogled v kaj, ki omogoča spoznanje notranjih, globljih lastnosti: to dejstvo, poročilo daje, odpira, omogoča vpogled v dogajanje, stanje // v zvezi dobiti, imeti vpogled globlje (s)poznati kaj: dobiti, imeti vpogled v poslovanje; imeti širok vpogled v zadevo ◊ fin. hranilna vloga na vpogled hranilna vloga, izplačljiva ob predložitvi naloga za izplačilo ♪
- vpòj -ôja m (ȍ ó) glagolnik od vpiti, sprejeti vase: vpoj tekočine ♪
- vpójen -jna -o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir ♪
- vpojljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vpijati: vpojljiva emulzija // sposoben vpijati: vpojljiva tkanina ♪
- vpójnost -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost vpojnega: dobra, velika vpojnost; vpojnost lesa, papirja ♪
- vpoklíc -a m (ȋ) glagolnik od vpoklicati: vpoklic obveznika / vpoklic k vojakom, na vojaške vaje / vojaški vpoklic // obvestilo o vpoklicu: brati, dobiti vpoklic ♪
- vpoklícanec -nca m (ȋ) kdor je vpoklican: prihod vpoklicancev v vojašnico / vojaški vpoklicanec ♪
- vpoklícati -klíčem dov., vpoklícala in vpoklicála (í ȋ) uradno poklicati koga na opravljanje vojaške dolžnosti: vpoklicati obveznike / vpoklicati k vojakom, pog. v vojsko vpoklícan -a -o: vpoklican nabornik; sam.: odhod vpoklicanih na fronto ♪
- vpoklícen -cna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik ♪
- vpokliceváti -újem nedov. (á ȗ) uradno klicati koga na opravljanje vojaške obveznosti: vpoklicevati obveznike ♪
- vpónka -e ž (ọ̑) podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje: alpinist vpenja vponke v kline; vrv v vponki; pas z vponko / plezalna vponka ♪
- vpotegljív -a -o prid. (ȋ í) ki se da vpotegniti: vpotegljivi kremplji ♪
- vpotegníti in vpotégniti -em dov. (ȋ ẹ́) potegniti kak svoj del vase: vpotegniti kremplje, lovke / letalo vpotegne podvozje v trup uvleče vpotegníti se in vpotégniti se potegniti se v svoje ogrodje: žival se vpotegne v hišico, lupino ♪
- vprašljívost -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vprašljivega: vprašljivost trditve / vprašljivost tematike / vprašljivost obstoja, zmage negotovost, nezanesljivost ♪
- vpréženost -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo ♪
- vpríčo prisl. (í) izraža navzočnost, prisotnost: vpričo sem bil, ko se je to zgodilo; vpričo ga je ozmerjala; govori z njim in se mu vpričo zlaže ● star. rana se mu je skoraj kar vpričo celila zelo hitro ♪
- vpríčo in vpričo predl. (í) z rodilnikom 1. za izražanje navzočnosti, prisotnosti: vpričo drugih so lepo ravnali z njo; vpričo otrok ne bi smeli tako govoriti; ošteti, udariti koga vpričo vseh 2. publ. zaradi: vpričo nastalega položaja je bilo treba nekaj ukreniti ♪
- vpŕvo in v pŕvo prisl. (ȓ) prvič: ker mu je vprvo spodletelo, se je drugič bolje pripravil / danes sem vprvo tu; takrat ga je vprvo videla ♪
- vráčarstvo -a s (ȃ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo 2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom ♪
- vračílo 1 -a s (í) 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev ♪
- vračílo 2 -a s (í) star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala ♪
- vragolíja -e ž (ȋ) ekspr. 1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij 2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije ♪
- vragóljast -a -o prid. (ọ́) zastar. zelo razposajen, poreden: vragoljast otrok / vragoljast smeh ♪
- vragomèt -éta m (ȅ ẹ́) zastar. 1. od hudiča obseden človek: zdraviti vragometa 2. predrzen, podivjan človek: brezvestni vragomet ♪
- vragométen -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice ♪
44.358 44.383 44.408 44.433 44.458 44.483 44.508 44.533 44.558 44.583