Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (44.483-44.507)



  1.      vpoglèd  -éda m ( ẹ́) 1. dejanje, ki se uresniči s tem, da se pogleda v kaj z namenom ugotoviti, spoznati vsebino: dovoliti, omogočiti komu vpogled v uradni spis / seznam, spisek je na vpogled javnosti ga javnost lahko pogleda, vidi 2. publ., navadno v zvezi z v pogled v kaj, ki omogoča spoznanje notranjih, globljih lastnosti: to dejstvo, poročilo daje, odpira, omogoča vpogled v dogajanje, stanje // v zvezi dobiti, imeti vpogled globlje (s)poznati kaj: dobiti, imeti vpogled v poslovanje; imeti širok vpogled v zadevo ◊ fin. hranilna vloga na vpogled hranilna vloga, izplačljiva ob predložitvi naloga za izplačilo
  2.      vpòj  -ôja m ( ó) glagolnik od vpiti, sprejeti vase: vpoj tekočine
  3.      vpójen  -jna -o prid., vpójnejši (ọ̄) nanašajoč se na vpoj ali vpijanje: vpojna vlakna / vpojna sposobnost / vpojni papir
  4.      vpojljív  -a -o prid. ( í) ki se da vpijati: vpojljiva emulzija // sposoben vpijati: vpojljiva tkanina
  5.      vpójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost vpojnega: dobra, velika vpojnost; vpojnost lesa, papirja
  6.      vpoklíc  -a m () glagolnik od vpoklicati: vpoklic obveznika / vpoklic k vojakom, na vojaške vaje / vojaški vpoklic // obvestilo o vpoklicu: brati, dobiti vpoklic
  7.      vpoklícanec  -nca m () kdor je vpoklican: prihod vpoklicancev v vojašnico / vojaški vpoklicanec
  8.      vpoklícati  -klíčem dov., vpoklícala in vpoklicála (í ) uradno poklicati koga na opravljanje vojaške dolžnosti: vpoklicati obveznike / vpoklicati k vojakom, pog. v vojsko vpoklícan -a -o: vpoklican nabornik; sam.: odhod vpoklicanih na fronto
  9.      vpoklícen  -cna -o prid. () nanašajoč se na vpoklic: vpoklicni rok / vpoklicni letnik
  10.      vpokliceváti  -újem nedov.) uradno klicati koga na opravljanje vojaške obveznosti: vpoklicevati obveznike
  11.      vpónka  -e ž (ọ̑) podolgovata kovinska priprava z vzmetnim jezičkom za pripenjanje: alpinist vpenja vponke v kline; vrv v vponki; pas z vponko / plezalna vponka
  12.      vpotegljív  -a -o prid. ( í) ki se da vpotegniti: vpotegljivi kremplji
  13.      vpotegníti  in vpotégniti -em dov. ( ẹ́) potegniti kak svoj del vase: vpotegniti kremplje, lovke / letalo vpotegne podvozje v trup uvleče vpotegníti se in vpotégniti se potegniti se v svoje ogrodje: žival se vpotegne v hišico, lupino
  14.      vprašljívost  -i ž (í) knjiž. lastnost, značilnost vprašljivega: vprašljivost trditve / vprašljivost tematike / vprašljivost obstoja, zmage negotovost, nezanesljivost
  15.      vpréženost  -i ž (ẹ̑) stanje vpreženega: vpreženost je žival motila / ekspr. vpreženost v delo
  16.      vpríčo  prisl. (í) izraža navzočnost, prisotnost: vpričo sem bil, ko se je to zgodilo; vpričo ga je ozmerjala; govori z njim in se mu vpričo zlaže ● star. rana se mu je skoraj kar vpričo celila zelo hitro
  17.      vpríčo  in vpričo predl. (í) z rodilnikom 1. za izražanje navzočnosti, prisotnosti: vpričo drugih so lepo ravnali z njo; vpričo otrok ne bi smeli tako govoriti; ošteti, udariti koga vpričo vseh 2. publ. zaradi: vpričo nastalega položaja je bilo treba nekaj ukreniti
  18.      vpŕvo  in v pŕvo prisl. () prvič: ker mu je vprvo spodletelo, se je drugič bolje pripravil / danes sem vprvo tu; takrat ga je vprvo videla
  19.      vráčarstvo  -a s () 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vplivanje na koga z dejanji, stvarmi, ki imajo nenavadno, skrivnostno moč ali napovedovanje prihodnosti po določenih znamenjih: vračarstvo in šamanstvo 2. star. zdravljenje, padarstvo: ukvarjati se z vračarstvom
  20.      vračílo 1 -a s (í) 1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč 2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / kot opozorilo prosimo za čimprejšnje vračilo prosimo, vrnite čimprej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev
  21.      vračílo 2 -a s (í) star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala
  22.      vragolíja  -e ž () ekspr. 1. presenetljivo, predrzno, hudobno dejanje, narejeno zaradi razposajenosti, zabave: izmisliti si vragolijo; počenjati, zganjati vragolije; fantovske vragolije / biti poln vragolij 2. dejanje, ki zahteva veliko spretnost, zabava in vzbuja občudovanje: znati vse mogoče vragolije; vragolije akrobata, hipnotizerja / glasbenik je s kitaro uganjal prave vragolije
  23.      vragóljast  -a -o prid. (ọ́) zastar. zelo razposajen, poreden: vragoljast otrok / vragoljast smeh
  24.      vragomèt  -éta m ( ẹ́) zastar. 1. od hudiča obseden človek: zdraviti vragometa 2. predrzen, podivjan človek: brezvestni vragomet
  25.      vragométen  -tna -o prid. (ẹ̑) zastar. 1. obseden od hudiča: zdraviti vragometnega človeka 2. predrzen, vražji: vragometni dečki in deklice

   44.358 44.383 44.408 44.433 44.458 44.483 44.508 44.533 44.558 44.583  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA