Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (4.101-4.125)


  1.      opŕtiv  prisl. (ŕ) star., pri prenašanju bremena, navadno s pasom čez rame na hrbtu: oprtiv nesti vrečo; krošnjar prenaša blago oprtiv (v košu) / lovec zadene srno oprtiv na rame ♪
  2.      opŕtnica  -e ž (ȓ) 1. nav. mn. trak iz tkanine, usnja za nošenje bremena na hrbtu: oprtnice so mu odrgnile kožo na vratu / prevezal je zaboj z dvema oprtnicama in si ga zadel na rame // trak iz tkanine, usnja, ki omogoča nošenje kake priprave na hrbtu; naramnica: koš, nahrbtnik z oprtnicami 2. mn., star. trakasta priprava za čez rame, na katero se pripenjajo hlače, krila; naramnica: hlače brez oprtnic; vtakniti roke za oprtnice ♪
  3.      opŕtnik  -a m (ȓ) 1. nahrbtnik: odložiti, zavezati oprtnik; zložiti v oprtnik; težek oprtnik 2. nar. (oprtni) koš: plesti oprtnik; nositi gnoj v oprtniku ♪
  4.      oprtováti  -újem nedov. (á ȗ) nav. ekspr. nadevati na hrbet: vojaki so oprtovali nahrbtnike ♪
  5.      opsováti  opsújem dov., opsovál (á ú) knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati ♪
  6.      optánt  -a m (ā á) jur. kdor optira: večina optantov se je že preselila; oceniti premoženje optantov ♪
  7.      óptativ  -a m (ọ̑) lingv., v nekaterih jezikih naklon, ki izraža željo govorečega: stavek v optativu ♪
  8.      óptičen  -čna -o prid. (ọ́) 1. nanašajoč se na optiko, svetloben: optični pojavi; optični signal / optične lastnosti kristalov / optični teleskop; mikroskopi in druge optične priprave / optična os kamere; optično steklo steklo, ki se uporablja pri izdelavi optičnih priprav ♦ astr. optično dvozvezdje dve zvezdi, ki sta navidezno blizu na nebu, nimata pa medsebojnega težnostnega vpliva; fot. optično iskalo iskalo pri enostavnih fotografskih aparatih 2. nanašajoč se na vid, viden: zmožnost optične predstave; optično in akustično zaznavanje / optične prevare / optična dekoracija prostora óptično prisl.: pokončne črte prostor optično zvišajo ♦ fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; min. optično izotropen ki v vseh smereh enako lomi svetlobo, enolomen; optično dvolomna snov snov, ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov snov, ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v obeh smereh enak ♪
  9.      óptik  -a m (ọ́) 1. kdor se poklicno ukvarja z izdelovanjem, popravljanjem očesnih pripomočkov: iti k optiku po očala 2. strokovnjak za optične priprave: pri izdelavi teleskopa je sodelovalo pet optikov ♦ fiz. strokovnjak za optiko ♪
  10.      óptika  -e ž (ọ́) 1. nauk o svetlobi: optika in kalorika ♦ elektr. elektronska optika elektronika, ki proučuje delovanje električnega ali magnetnega polja na elektrone; fiz. geometrijska optika ki proučuje odboj in lom svetlobe na zrcalih in lečah ter iz njih sestavljenih optičnih napravah; valovna optika ki proučuje za valovanje značilne pojave 2. fot. sistem leč kake optične priprave: fotoaparat ima dobro optiko; občutljivost optike / pravilno uravnavati optiko 3. publ. način prikazovanja, presoje česa: njegova dramatika postavlja z normalno optiko na oder fabule iz vsakdanje resničnosti / gledati na dogodke z optiko kritika 4. nav. ekspr. trgovina z optičnimi pripomočki, pripravami: v nobeni optiki ne dobiš takih leč ♪
  11.      optimálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je glede na dane možnosti najugodnejši, najboljši: optimalni pogoji dela / optimalna stopnja gospodarske rasti / ugotoviti optimalno dozo zdravila ♪
  12.      optimalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. narediti, da postane kaj optimalno: optimalizirati razmere v šolstvu ♪
  13.      optimálnost  -i ž (ȃ) stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: oblike organizacije dela so dosegle svojo optimalnost // ekspr. najvišja možna mera: optimalnost moralnih dejanj ♪
  14.      optimát  -a m (ȃ) nav. mn., zgod. konservativni član rimskega senata ♪
  15.      optimíst  -a m (ȋ) kdor vidi vse v življenju boljše, kot je: tudi optimistom se je zdel načrt neizvedljiv; optimist in pesimist / glede tega sem velik optimist sem zelo optimističen ♪
  16.      optimístičen  -čna -o prid. (í) ki vidi vse v življenju boljše, kot je: optimističen človek; kljub težavam je optimistična / optimistične misli / optimistična napoved ∙ ekspr. to pomlad prevladujejo v modi optimistične barve svetle, žive optimístično prisl.: optimistično presojati ♪
  17.      optimístičnost  -i ž (í) lastnost optimističnega človeka: njegova optimističnost in vedrina ♪
  18.      optimístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od optimist: bila je dosledna optimistka ♪
  19.      optimízem  -zma m (ȋ) lastnost optimističnega človeka: kljub bolezni je ohranil optimizem / izkazalo se je, da je bil njegov optimizem upravičen njegovo pričakovanje, da se bo določena stvar končala dobro, ugodno / publ. gledati z optimizmom na izid tekmovanja optimistično // mnenje, prepričanje, da v življenju prevladuje dobro nad slabim, zlim: za roman je značilen izrazit optimizem ♪
  20.      óptimum  -a m (ọ̑) stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše: doseči optimum / tržni optimum ♦ biol. toplotni optimum temperatura, pri kateri organizem najbolje uspeva // ekspr. najvišja možna mera: optimum izkoriščanja zmogljivosti ♪
  21.      optírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti pravico izbire državljanstva navadno ob spremembi mej državnega ozemlja: po osvoboditvi je optiral za Jugoslavijo / lahko optira tudi za narodnost ♪
  22.      opúhel  -hla -o [ǝu̯] prid. (ú) redko puhel: opuhla repa / opuhle besede ♪
  23.      opúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. knjiž. s puhanjem obdati: v hipu jih opuhne gost dim / tak je, kot bi ga strela opuhnila oplazila 2. zastar. postati puhel: repa je opuhnila ♪
  24.      opúkati  -am dov. (ū) nar. oskubsti, populiti: opukati kokoš / opukati perje ♪
  25.      opulénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. obilen, bogat: povabiti goste na opulentno kosilo ♪

   3.976 4.001 4.026 4.051 4.076 4.101 4.126 4.151 4.176 4.201  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA