Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (3.376-3.400)


  1.      omíselje  -a [sǝl] s (ȋ) star. miselnost, mišljenje: to se je kot rak zajedlo v njihovo omiselje / tako omiselje odklanja mnenje ♪
  2.      omísliti si  -im si dov., omíšljen (í ȋ) ekspr. kupiti si, priskrbeti si: omislil si je nov avtomobil; takih oblek si ne more omisliti / celo hlapca si je omislil dobil, najel; boljšega skrivališča si ne bi mogel omisliti najti, pripraviti omísliti star. preskrbeti, oskrbeti: omislil ji je gramofon / omisliti koga z vsem potrebnim ♪
  3.      omíšljati si  -am si nedov. (í) 1. ekspr. kupovati si, priskrbovati si: vedno si omišlja obleke po zadnji modi; omišljal si je čedalje več parcel / za njo so si začele omišljati klobučke tudi njene vrstnice začele nositi 2. knjiž., redko raziskovati, proučevati: objavil je vrsto podatkov, gradiva pa ni omišljal in razlagal ♪
  4.      omíti  omíjem dov., omìl (í ȋ) star. umiti: omiti umazana tla; omiti se z mrzlo vodo / omiti madež, rano izmiti omít -a -o: omita okna ♪
  5.      omízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na omizje: omizni pogovori / omizni sosed ♪
  6.      omízje  -a s (ȋ) 1. skupina ljudi, ki sedijo za isto mizo: omizje je začelo peti / igralno, pivsko omizje / stalno omizje / ekspr. ideje Zoisovega omizja družbe, kroga 2. ekspr. večja miza s pripadajočimi stoli, klopmi: družba ima svoje omizje; prazno omizje / vstati izza omizja ♪
  7.      omíznik  -a m (ȋ) knjiž. član omizja: nekateri omizniki so že vstajali ♪
  8.      omláčiti  -im in omlačíti -ím dov., omláčil (á ā; ȋ í) knjiž. narediti mlačno: omlačiti jed omláčiti se, in omlačíti se postati mlačen: mleko se je omlačilo / po tem dogodku se je njuno prijateljstvo omlačilo ♪
  9.      omladéti  -ím dov. (ẹ́ í) star. pomladiti se: med vnuki je omladel / drevje spomladi omladi ● star. ko hruška omladi, je prav okusna postane godna omladèl in omladél -éla -o: omladelo drevo ♪
  10.      omladína  -e ž (í) zastar. mladina: navdušenje omladine ♪
  11.      omladínec  -nca m (ȋ) zastar. mladinec: nekateri omladinci so glasovali zoper predlog ♪
  12.      omladínski  -a -o prid. (ȋ) zastar. mladinski: omladinska organizacija ♪
  13.      omladíti  -ím dov., omládil (ȋ í) star. pomladiti: s kopelmi omladiti telo / vino je starca omladilo omladíti se pomladiti se: drevje se je spomladi omladilo ● star. hruške so se omladile in postale sladke so postale godne; star. luna se je omladila nastopil je prvi krajec ◊ agr. omladiti lan izgoditi omlajèn -êna -o: imeti omlajen obraz ♪
  14.      omláhniti  -em dov. (á ȃ) star. postati mlahav: roke in noge so bolniku omlahnile / v brezdelju jim je duh omlahnil ● zastar. pazi, da ti načrt ne omlahne se ne izjalovi ♪
  15.      omlatíti  in omlátiti -im dov., prvi pomen tudi omláčen (ȋ á) 1. s cepcem, mlatilnico spraviti zrnje iz klasja, latja: omlatiti ajdo, ječmen, pšenico / pri sosedovih so že omlatili končali mlačev 2. star. natepsti, pretepsti: fantje so pošteno omlatili izzivalca ● ekspr. v trenutku je omlatil kos kruha pojedel; ekspr. pri nas si omlatil pojdi; nisi zaželen ♪
  16.      omléda  -e ž (ẹ̑) knjiž., ekspr. čustveno, a vsebinsko prazno literarno, glasbeno delo: kako je bilo mogoče, da so uprizorili tako omledo ♪
  17.      omléden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke; omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.: omledno govoriti ♪
  18.      omlédnost  -i ž (ẹ́) nav. ekspr. lastnost, značilnost omlednega: omlednost jedi / zgodba je napisana z odbijajočo omlednostjo / njenih omlednosti ima že čez glavo ♪
  19.      omléta  -e ž (ẹ̑) jed iz jajc, malo sladkorja in moke z različnimi nadevi: peči omlete / gnjatna, skutina omleta ♪
  20.      omléten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na omleto: omletno testo / omletna ponev plitva ponev z ročajem ♪
  21.      ómnibus  -a m (ọ̑) 1. nekdaj kočiji podobno vozilo za prevoz večjega števila oseb v javnem prometu: peljati se z omnibusom; dvonadstropni omnibus / omnibus na tračnicah; omnibus s konjsko vprego 2. knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi kar je iz različnih sestavin, za različne namene: njihova revija je pravi omnibus / ta izraz je terminološki omnibus // z rodilnikom skupek raznovrstnih stvari: ta igra je omnibus žanrskih prizorov ◊ film. filmski omnibus film, sestavljen iz dveh ali več krajših filmov; gled. dramski omnibus dramska predstava, sestavljena iz več krajših dramskih del; neskl. pril.: omnibus film, revija ♪
  22.      ómnibusen  -sna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na omnibus: omnibusna proga / omnibusna pripoved ♪
  23.      omnipoténten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko vsemogočen, vpliven: omnipotentni visoki uradniki ♪
  24.      omočíti  omóčim dov. (ȋ ọ́) 1. nekoliko zmočiti: dež je omočil cesto; omočiti noge; omočiti robove kozarcev z limono; s pijačo si je omočila ustnice 2. namočiti: omočiti perilo; omočiti žemljo // pomočiti: omočil je palec v vodo ◊ knjiž., ekspr. tudi oni si morajo omočiti grlo kaj popiti; star. starki so se omočile oči postale solzne omóčen -a -o: omočen klobuk; omočena tla ♪
  25.      omočljív  -a -o prid. (ȋ í) kem. ki se veže z vodo: omočljiva snov ♪

   3.251 3.276 3.301 3.326 3.351 3.376 3.401 3.426 3.451 3.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA