Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (33.401-33.425)


  1.      prisodíti  in prisóditi -im dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: njemu takega dejanja ne bi prisodil / knjigo so prisodili njemu b) nosilec kake lastnosti: take spretnosti bi mu nobeden ne prisodil / prisoditi komu vrednote / ne bi ji mogli prisoditi več kot trideset let / prisoditi čemu velik pomen 2. z odločbo, sodbo določiti, da komu kaj pripada: prisoditi komu dediščino, zapuščino / sodišče je prisodilo otroka materi / na osnovi tega mu je komisija prisodila višjo pokojnino določila / prisodili so mu deset let zapora // redko dati, dodeliti: nagrado so prisodili češkoslovaškim filmskim delavcem / rojenice so vsakemu prisodile drugačno usodo 3. šport. določiti glede na pravila igre: sodnik je prisodil devetmetrovko ● redko prisoditi komu kako nalogo zadolžiti ga zanjo prisójen -a -o: prestati bo moral vseh sedem prisojenih let; izpolnil je, kar mu je bilo prisojeno ♪
  2.      prisòj  -ôja m (ȍ ó) redko prisoja: na prisoju cvetijo trobentice ● knjiž., redko na svetlobi je imelo blago zelenkast prisoj nadih ♪
  3.      prisója  -e ž (ọ̄) nav. mn. kraj, prostor, obrnjen, usmerjen proti soncu: na prisojah je sneg že skopnel; gosto porasla prisoja; prisoje in osoje ♪
  4.      prisójati  -am nedov. (ọ́) 1. izražati, imeti mnenje, da je kdo a) povzročitelj, storilec kakega dejanja: prisojati komu krajo / prisojajo mu letake b) nosilec kake lastnosti: prisojal ji je več značajnosti / ekspr. take urnosti bi njegovim petam ne prisojal / javnost prisoja pogovorom poseben, velik pomen 2. redko dajati, dodeljevati: prisojati komu večje vsote denarja prisójati si redko lastiti si, prilaščati si: prisoja si pravico do ocenjevanja ♪
  5.      prisójen  -jna -o prid. (ọ̄) obrnjen, usmerjen proti soncu: prisojni pašniki so že zeleni; prisojna stran hriba ♪
  6.      prisójnost  -i ž (ọ̄) lastnost, značilnost prisojnega: prisojnost pobočja ♪
  7.      prisolíti  -ím dov., prisólil (ȋ í) dodatno, zraven osoliti: omako je morala še malo prisoliti ● pog. ob teh predrznih besedah bi ji najraje prisolil klofuto dal klofuto; pog., ekspr. prisoli mu eno okrog ušes udari ga ♪
  8.      prisónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. prisojen: na prisončnih vrtovih so cvetele trobentice; prisončno pobočje je že kopno ♪
  9.      prisónčje  -a s (ọ̑) astr. Soncu najbližja točka planetovega tira: planet je v prisončju ● knjiž. na prisončju cvete teloh na prisojah ♪
  10.      prisopíhati  -am dov. (í) sopihajoč priti: s težavo sta prisopihala na vrh; za njimi je prisopihal še najmlajši / ekspr. vlak prisopiha na postajo pripelje ♪
  11.      prisôpsti  -sôpem dov., prisópel in prisôpel prisôpla (ó) sopeč priti: vsa preplašena je prisopla v sobo; komaj so prisopli na vrh ♪
  12.      prisostvováti  -újem nedov. (á ȗ) biti v določenem času na določenem mestu zaradi kakega dogajanja: filmski predstavi, tekmi je prisostvovalo le nekaj oseb; prisostvoval je sejam in pisal zapisnik / prisostvovati pouku, pri pouku ∙ redko doslej še ni prisostvoval takemu prepiru ga še ni slišal; redko hotel je, da tudi on prisostvuje pri delu sodeluje, pomaga ♪
  13.      prisôten  -tna -o prid. (ó) ki je v določenem času na določenem mestu: prisotni delegati so predlog sprejeli / na sestanku so bili prisotni vsi člani sestanka so se udeležili // publ., s prislovnim določilom ki je, obstaja kje z določenim namenom: biti politično in vojaško prisoten na ozemlju druge države / nerazvitost je v teh deželah prisotna v različnih oblikah; v delu je močno prisoten lirski element ● zastar. bil je prisotnega duha priseben; publ. ta organizacija je prisotna na vseh področjih družbenega življenja je dejavna, deluje; publ. policija je bila povsod prisotna je vse nadzirala; publ. v pogovorih je bila ta misel neštetokrat prisotna o tem so veliko govorili, razpravljali prisôtni -a -o sam.: zapisati število prisotnih; vse prisotne so se s predlogom strinjale ♪
  14.      prisôtnik  -a m (ó) zastar. navzoči, prisotni: pozdravil je nad tisoč zbranih prisotnikov ♪
  15.      prisôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo prisoten: njena prisotnost jih moti / publ. ugotavljati prisotnost kisika v večjih morskih globinah ● prisotnost duha prisebnost ♪
  16.      prispodábljanje  -a s (á) glagolnik od prispodabljati: prispodabljanje življenja narave z osebnim življenjem pesnika in človeka sploh ♪
  17.      prispodábljati  -am nedov. (á) ponazarjati bistveno značilnost česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: prispodabljati mladost s pomladjo / ta stvar dobro prispodablja prestano gorje / knjiž. v tej pesmi prispodablja svojo domovino zapuščeni vdovi primerja ♪
  18.      prispodóba  -e ž (ọ̑) ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti: pisatelj ima, rad uporablja prispodobe; govoriti, izražati se v prispodobah; slikovita prispodoba / luč mu je prispodoba za duhovnost; jesensko pokrajino prikazuje kot prispodobo smrti / pesniške prispodobe; prispodobe iz biblije ♪
  19.      prispodóben  -bna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prispodobo: prispodobna sredstva / prispodobno izražanje prispodóbno prisl.: to je mislil le prispodobno; tudi vihar je pesnik uporabljal prispodobno ♪
  20.      prispodóbiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. narediti prispodobo: ženo je prispodobil marljivi čebeli / sreče ni znal z ničimer prispodobiti ● star. prispodobilo se je, da so ga pričakali spodobilo prispodóbljen -a -o: v njegovih pesmih so duševni pojavi večkrat prispodobljeni luči ♪
  21.      prispodóbnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost prispodobnega: prispodobnost izražanja ♪
  22.      prispojíti  -ím dov., prispójil (ȋ í) redko spojiti s čim: en del je prispojil k drugemu ♪
  23.      prisposóbiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. prilagoditi se: alpske rastline so se prisposobile mrazu; prisposobiti se okolju, razmeram prisposóbljen -a -o: okolju prisposobljena rastlina ♪
  24.      prisŕčnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost prisrčnega človeka: njegova prisrčnost jih je prevzela / prisrčnost sprejema, vedenja // prisrčno vedenje, ravnanje: otroka sta zrastla brez prisrčnosti; sprejeli so jih s prisrčnostjo / ekspr. izmišljal si je razne prisrčnosti, da bi jo razvedril ♪
  25.      prístnost  -i ž (í) lastnost, značilnost pristnega: pristnost vina / preveriti pristnost podpisa / pristnost dokumentov / ni dvomil o pristnosti njenih čustev ∙ s tem je škodil svoji igralski pristnosti prepričljivosti, neposrednosti ♦ agr. pristnost sorte značilnost sorte, da ima iste lastnosti kot prvotna sorta; jur. izpodbijati pristnost oporoke ♪

   33.276 33.301 33.326 33.351 33.376 33.401 33.426 33.451 33.476 33.501  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA