Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (33.026-33.050) 
- prifrfotáti -ám tudi -óčem dov. (á ȃ, ọ́) frfotaje prileteti: ptice so prifrfotale in sedle na drevo / ekspr. prifrfotala je v sobo lahkotno, hitro prišla ♪
- prifŕknjenost -i ž (ȓ) slabš. čudaštvo, neumnost: zaradi prifrknjenosti so ga odpustili / to so same prifrknjenosti ♪
- prigalopírati -am dov. (ȋ) v galopu priti: konj je prigalopiral na cilj / prigalopirati na konju domov ♪
- priganjáštvo -a s (ȃ) ekspr. dejavnost priganjačev: očitajo mu priganjaštvo; priganjaštvo nadzornikov / politično priganjaštvo ♪
- prigóda -e ž (ọ̑) knjiž. dogodivščina: doživeti zanimivo prigodo; pripovedovati o svojih prigodah; želja po prigodah in pustolovščinah // dogodek, pripetljaj: primerila se je nenavadna prigoda; opisovati resnične prigode ♪
- prigódba -e ž (ọ̑) zastar. 1. dogodek, pripetljaj: kmalu po tej prigodbi je zapustil mesto; strašna, žalostna prigodba 2. zgodba: napisati prigodbo iz kmečkega življenja; pripovedovati prigodbe ♪
- prigódek -dka m (ọ̑) star. dogodek, pripetljaj: spominjati se prigodkov iz dijaških let; po tem prigodku se nista več srečala / pisati o svojih prigodkih na potovanju doživljajih ♪
- prigóden -dna -o prid. (ọ̄) 1. raba peša priložnosten: ob tem jubileju je izšlo več prigodnih člankov; pripraviti prigodni program; prigodna publikacija / prigodni pesnik 2. knjiž. slučajen, možen: prigodni dogodki ◊ filoz. prigodna lastnost slučajna lastnost; lit. prigodna pesem prigodnica prigódno prisl.: obravnavati probleme samo prigodno ♪
- prigodíti se -ím se dov., prigódil se (ȋ í) nav. 3. os., star. zgoditi se, pripetiti se: nesreča se je prigodila; nič hudega se mu ni prigodilo / prigodilo se mu je, da je zamudil ♪
- prigódnica -e ž (ọ̑) lit. pesem, ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana: pisati prigodnice; domoljubne prigodnice; prigodnica za rojstni dan ♪
- prigódničar -ja m (ọ̑) pisec prigodnic: bil je spreten prigodničar; pesnik prigodničar ♪
- prigódnik -a m (ọ̑) knjiž., redko prigodničar: dober prigodnik ♪
- prigódniški -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na prigodnico: prigodniški pesnik / prigodniški značaj pesmi 2. redko priložnosten: prigodniški prispevki; kritika v reviji je preveč prigodniška ♪
- prigódništvo -a s (ọ̑) knjiž. dejstvo, da je kaj napisano za določen dogodek: njegovim člankom se pozna prigodništvo ♪
- prigódnost -i ž (ọ̄) 1. raba peša lastnost, značilnost prigodnega: prigodnost članka 2. knjiž. slučajnost, možnost: prigodnost dogodka ♪
- prigódnosten -tna -o prid. (ọ̄) redko priložnosten: prigodnosten sestanek ♪
- prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ) godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved ♪
- prigoljufáti -ám dov. (á ȃ) z goljufanjem priti do česa: prigoljufal je veliko denarja; posestvo si je prigoljufal prigoljufán -a -o: vse, kar ima, je prigoljufano ♪
- prigomazéti -ím dov. (ẹ́ í) gomazeč priti: ponoči so iz špranj prigomazeli ščurki ♪
- prigòn -ôna m (ȍ ó) glagolnik od prignati 1: prigon živine s planin / prigon je bil majhen ♪
- prigoréti -ím dov., prigôrel (ẹ́ í) goreč se pojaviti: ogenj je prigorel do gozda / vžigalica mu je prigorela do prstov zgorela ♪
- prigórje -a s (ọ̑) geogr. gričevnat svet pred osamljeno goro: prigorje Konjiške gore ♪
- prigospodáriti -im dov. (á ȃ) z gospodarjenjem priti do česa: v nekaj letih je prigospodaril precej denarja in zemlje; dovolj, veliko je prigospodarila ♪
- prigospodínjiti -im dov. (í ȋ) z gospodinjenjem priti do česa: denar za dopust je prigospodinjila ♪
- prigotóvek -vka m (ọ̑) knjiž., redko pripravek: kozmetični prigotovek ● knjiž., redko take prehrambene prigotovke je treba hraniti na hladnem izdelke ♪
32.901 32.926 32.951 32.976 33.001 33.026 33.051 33.076 33.101 33.126 
