Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.776-32.800)



  1.      presuròv  -óva -o prid. ( ọ̑) preveč surov, preveč grob: presurov človek; biti presurov do koga / to je presurov dovtip; presurove navade presuróvo prisl.: presurovo ravnati s kom
  2.      presvetljênost  -i ž (é) stanje presvetljenega: zadostna presvetljenost / knjiž., ekspr. presvetljenost vsega njegovega bitja
  3.      presvetlóst  -i ž (ọ̑) nekdaj naslov za fevdalnega gospoda: njegova presvetlost se je že vrnila domov / kot nagovor vaša presvetlost
  4.      presvóditi  -im dov. (ọ̄ ọ̑) zastar. preobokati: presvoditi klet
  5.      presvój  -ôja -e prid. (ọ́ ó) knjiž., redko, navadno v povedni rabi preveč samostojen, preveč neupogljiv: za tako vlogo je presvoj
  6.      prešernoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za prešernoslovje: članki in razprave prešernoslovcev
  7.      prešernoslóvje  -a s (ọ̑) raziskovanje življenja in dela Franceta Prešerna: nova dognanja v prešernoslovju
  8.      prešernoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prešernoslovce ali prešernoslovje: prešernoslovske analize / prešernoslovska dela
  9.      prešérnost  -i ž (ẹ́) stanje prešernega človeka: vsi so se navzeli njegove prešernosti; mladostna prešernost / star. fantovska samopašnost in prešernost / star. odpustil mu je marsikatero prešernost objestno, predrzno dejanje / star. iz prešernosti so streljali v zrak
  10.      Prešérnov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor; Prešernov Krst pri Savici; Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov
  11.      prešérnovec  -vca m (ẹ́) 1. pristaš Prešernovih kulturnih in političnih nazorov: prešernovci so se spopadli z metelkovci 2. pog., med narodnoosvobodilnim bojem borec Prešernove brigade: prešernovci so prebili obroč
  12.      prešérnovski  -a -o prid. (ẹ́) tak kot pri Prešernu: to je prešernovski slog; prešernovska tragika prešérnovsko prisl.: pesnik se včasih izraža (po) prešernovsko
  13.      prešestvováti  -újem nedov.) star. prešuštvovati: prešestvuje in krade
  14.      prešínjenost  -i ž () knjiž., redko prevzetost, navdahnjenost: čuti se nezadostna prešinjenost s kakršnokoli idejo
  15.      preširòk  -ôka -o prid. ( ó) preveč širok: preširok prehod / preširok obraz / nositi preširoko krilo / to je preširok pojem preširôko prisl.: preširoko se razkoračiti; preširoko kaj razložiti, razumeti
  16.      preškóda  prisl. (ọ́) ekspr., v povedni rabi preveč škoda: pusti ga, preškoda ga je za to / kot vzklik škoda, preškoda, da malokdo ve za ta kotiček nad jezerom
  17.      prêšlost  -i ž (é) zastar. preteklost: prešlost in sedanjost / spomniti se prešlosti
  18.      prešólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od prešolati: učenec ima nezadovoljiv uspeh zaradi prešolanja / prešolanje delavcev; prešolanje za nov poklic
  19.      prešólati  -am dov. (ọ̑) 1. šol. premestiti koga iz ene šole na drugo: učence iz okoliških šol so prešolali na matično šolo; dijaku so svetovali, naj se prešola / otroka so prešolali v manj zahteven razred 2. knjiž., redko usposobiti za drugo delo: prešolati invalide; prešolali so jih v poskusne pilote prešólan -a -o: prešolani učenci
  20.      preštevílnost  -i ž () značilnost preštevilnega: preštevilnost učencev v razredu / preštevilnost družine
  21.      prešúštvo  tudi préšuštvo -a s (; ẹ̄) spolno občevanje poročene osebe zunaj zakona: ne trpeti prešuštva / živeti v prešuštvu
  22.      prešuštvovánje  -a s () glagolnik od prešuštvovati: obsojati prešuštvovanje; zalotiti pri prešuštvovanju
  23.      prešuštvováti  -újem nedov.) nav. ekspr., pri poročeni osebi spolno občevati zunaj zakona: žena je prešuštvovala s sosedom
  24.      pretánjenost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost pretanjenega: pretanjenost izražanja / pretanjenost občutkov
  25.      pretankovésten  tudi pretenkovésten -tna -o [druga oblika tǝn] prid. (ẹ̄) preveč tankovesten: pretankovesten človek / pretankovestne raziskave

   32.651 32.676 32.701 32.726 32.751 32.776 32.801 32.826 32.851 32.876  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA