Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (32.726-32.750) 
- presójen -jna -o prid. (ọ̄) ki deloma prepušča svetlobo; prosojen: presojen papir; dolge presojne zavese / imeti presojen obraz; bolnikove presojne roke ♪
- presojeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor presoja: vedno ostane trezen presojevalec / presojevalec našega gledališkega razvoja 2. knjiž. ocenjevalec: nepristranski presojevalec; presojevalci rokopisov pri založbah; presojevalec vin ♪
- presojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presojanje: presojevalno obravnavanje česa / star. presojevalna komisija ocenjevalna komisija ♪
- presojeválka -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od presojevalec: bila je dobra presojevalka značajev ♪
- presojevánje -a s (ȃ) 1. presojanje: ni bil več zmožen pametnega presojevanja; odločil se je po kratkem presojevanju / presojevanje njegovih dejanj 2. knjiž. ocenjevanje: presojevanje živine na razstavi / pri presojevanju literarnih del je gledal zlasti na estetsko vrednost ♪
- presojeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. presojati: sam boš moral presojevati, kaj je prav in kaj narobe / presojevati kako dejanje 2. knjiž. ocenjevati: presojevati pevce / presojevati literarna dela presojeván -a -o: presojevano delo ♪
- presojíti -ím dov., presójil (ȋ í) pesn. presvetiti: sonce je presojilo rdeča zagrinjala ♪
- presójnost -i ž (ọ̄) prosojnost: presojnost vode / presojnost njegovih idej ♪
- presolíti -ím dov., presólil (ȋ í) 1. prepojiti s soljo: meso je treba dobro presoliti 2. preveč osoliti: nima občutka za slanost, jedi največkrat presoli presoljèn -êna -o: presoljena juha ♪
- presónčiti -im dov. (ọ́ ọ̑) narediti, da sončni žarki razmeroma močno učinkujejo na kaj: presončiti obleko, posteljnino, stanovanje; ob morju se je dobro presončil presónčen -a -o: zdravo presončeno telo ♪
- presopáren -rna -o prid. (á ā) preveč soparen: presoparen dan presopárno prisl., v povedni rabi: bilo je presoparno, da bi šli na sprehod ♪
- presortírati -am dov. (ȋ) 1. na novo sortirati: sortirati in presortirati 2. ločiti, urediti po določenem merilu, načelu; sortirati: po obiranju so jabolka takoj presortirali; presortirati pripeljani les po debelini ♪
- presplôšen -šna -o prid. (ó) preveč splošen: presplošna razlaga, trditev / presplošna teorija / to je presplošen odgovor premalo natančen ♪
- presramôten -tna -o prid. (ó) preveč sramoten: pogoji za vdajo so se jim zdeli presramotni ♪
- presŕčnost -i ž (ȓ) star. prisrčnost: imeli so jo radi zaradi njene presrčnosti / poslovili so se z veliko presrčnostjo zelo prisrčno ♪
- prestirálo -a s (á) knjiž. pregrinjalo: pokriti posteljo s prestiralom / odkrivati prestiralo s preteklosti ∙ nar. zahodno platneno prestiralo rjuha ♪
- prestížnost -i ž (ȋ) knjiž. značilnost prestižnega: izrabljati prestižnost svojega položaja ♪
- présto prisl. (ẹ̑) muz., označba za hitrost izvajanja zelo hitro: igrati presto présto -a m stavek ali skladba v takem tempu: zaključni presto ♪
- prêstol -óla in -ôla m (é ọ́, ó) 1. lepo oblikovan, okrašen stol, sedež kot znamenje vladarske oblasti: kralj je vstal s prestola; slonokoščen, zlat prestol z baldahinom; sedi kot na prestolu mogočno, oblastno / papež je sedel na prestolu / ekspr. kipar je upodobil Cervantesa, kako sedi na prestolu 2. nav. ekspr. vladar, dvor: zaprli so jih, ker so grozili prestolu; to srečanje je pomembno za državo in za prestol // vladarska oblast, vladarski položaj: kralju se prestol precej maje; odpovedati se prestolu; moč prestola se je v bolj oddaljenih pokrajinah hitro manjšala; boj za prestol / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik / pahniti, vreči kralja s prestola 3. navadno s prilastkom položaj, mesto predstojnika, voditelja, kot ga označuje prilastek: na papeškem prestolu je bilo največ Italijanov; škofovski prestol se je izpraznil // ekspr. najvišji, najuglednejši položaj,
mesto v kaki dejavnosti sploh: na šahovskem prestolu ga je zamenjal Aljehin / v smučarskih skokih so Finci potisnili, vrgli s prestola Norvežane ● ekspr. revolucije so podirale prestole so odpravljale monarhije; ekspr. pahniti koga s prestola vzeti mu oblast; ekspr. zaljubil se je vanjo in jo posadil na prestol poleg sebe jo je naredil za sebi enakovredno; ekspr. na prestol je prišel, sedel, ko mu je bilo dvajset let zavladal je; ekspr. na prestolu je sedel le eno leto vladal je; publ. šah je izgubil pavji prestol prenehal biti vladar v Iranu ♪
- prestólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestol: kralj jih je sprejel v prestolni dvorani / knjiž. prestolni naslednik prestolonaslednik; prestolno mesto prestolnica / prestolni Dunaj; publ. sredi prestolne Ljubljane se ob taki uri težko najde parkirišče / prestolna gledališča prestolniška ♦ polit. prestolni govor v parlamentarnih monarhijah govor, s katerim vladar odpre zasedanje novoizvoljenega parlamenta in poda programski načrt vlade ♪
- prestólica -e ž (ọ̑) zastar. prestolnica: prestolica cesarstva ♪
- prestólnica -e ž (ọ̑) 1. nav. ekspr. glavno mesto: živeti v prestolnici; prestolnica cesarstva, države; videl je že skoraj vse evropske prestolnice / prestolnica pokrajine / med narodnoosvobodilnim bojem je bila slovenska prestolnica nekaj časa v kočevskih gozdovih je bilo politično, vojaško in upravno središče slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja v kočevskih gozdovih 2. publ., s prilastkom mesto, kraj, v katerem je središče kake dejavnosti: odšel je v Hollywood, filmsko prestolnico sveta ♪
- prestólničen -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolnični prebivalci / prestolnični časopisi; prestolnično gledališče ♪
- prestólniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prestolnico: prestolniški časopisi; prestolniške visoke šole; prestolniška gledališča / spor med pokrajinskim in prestolniškim pisateljskim društvom; sam.: to daje sorazmerno majhnemu mestu nekaj prestolniškega ♪
- prestolonaslédnica -e ž (ẹ̑) 1. ženska oblika od prestolonaslednik: poroka nizozemske prestolonaslednice 2. redko žena prestolonaslednika: slavnosti se je udeležil tudi prestolonaslednik s prestolonaslednico ♪
32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726 32.751 32.776 32.801 32.826