Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (32.651-32.675) 
- preraznovŕsten -tna -o prid. (ȓ) preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne ♪
- prerazporedítev -tve ž (ȋ) publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo ♪
- prerazporedíti -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn (ȋ í) na novo razporediti: avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti vojaške sile ♪
- prerigólati -am dov. (ọ̑) agr. z rigolanjem prerahljati zemljo: prerigolati vinograd; prerigolati štirideset centimetrov globoko ♪
- prerisoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin ♪
- prerisoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir ♪
- prerisovánje -a s (ȃ) glagolnik od prerisovati: prerisovanje načrtov ♪
- prerisováti -újem nedov. (á ȗ) risati sliko slike: prerisovati načrt; pokrajino je prerisoval z razglednic / prerisovati kaj v pomanjšanem merilu // z risanjem prenašati na papir, tablo: prerisovati antično arhitekturo // prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenci prerisujejo risbe ♪
- prerobàt -áta -o prid. (ȁ ā) preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje ♪
- preročánstvo -a s (ȃ) knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo ♪
- preróčba -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila ♪
- preročíšče -a s (í) pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet ♪
- preròd -óda m (ȍ ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih ♪
- preróden -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji ♪
- prerodítelj -a m (ȋ) kdor si prizadeva za prerod česa: narodni preroditelji / dela Valentina Vodnika in drugih naših preroditeljev ♪
- prerodíteljski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost ♪
- prerodítev -tve ž (ȋ) glagolnik od preroditi: preroditev države, naroda ♪
- prerodíti -ím dov., preródil (ȋ í) narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; država se je prerodila v duhu socializma; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil ∙ ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil prerodíti se ekspr. pojaviti se znova, drugače: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren) prerojèn -êna -o: čuti se prerojenega; prerojena država, narava; bil je kakor prerojen ♪
- prerogatív -a m (ȋ) knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov ♪
- prerogatíva -e ž (ȋ) 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike ♪
- prerojênje -a s (é) glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države ♪
- prerojeválen -lna -o prid. (ȃ) ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva ♪
- prêrok -óka m (é ọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalec ∙ ekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanje ♦ rel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki ♪
- prerókba -e ž (ọ̑) kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved ♪
- prerókinja -e ž (ọ̄) ženska oblika od prerok: judovski preroki in prerokinje; poslušal jo je kakor prerokinjo / dobra prerokinja si bila ♪
32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726 32.751