Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.651-32.675)



  1.      preraznovŕsten  -tna -o prid. () preveč raznovrsten: članki v reviji so preraznovrstni; biti preraznovrstnega mnenja o čem ● ekspr. tam uspevajo preraznovrstne rastline zelo raznovrstne
  2.      prerazporedítev  -tve ž () publ. 1. ponovna razporeditev: prerazporeditev prostorov / prerazporeditev delitve dohodka 2. premestitev na novo delovno mesto: delavec se ni strinjal s svojo prerazporeditvijo
  3.      prerazporedíti  -ím dov., prerazporédil; prerazporejèn ( í) na novo razporediti: avtor je moral gradivo prerazporediti / prerazporediti vojaške sile
  4.      prerigólati  -am dov. (ọ̑) agr. z rigolanjem prerahljati zemljo: prerigolati vinograd; prerigolati štirideset centimetrov globoko
  5.      prerisoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor prerisuje: prerisovalci posameznih umetnin
  6.      prerisoválen  -lna -o prid. () ki se uporablja za prerisovanje: prerisovalni papir
  7.      prerisovánje  -a s () glagolnik od prerisovati: prerisovanje načrtov
  8.      prerisováti  -újem nedov.) risati sliko slike: prerisovati načrt; pokrajino je prerisoval z razglednic / prerisovati kaj v pomanjšanem merilu // z risanjem prenašati na papir, tablo: prerisovati antično arhitekturo // prenašati z originala, predloge, navadno skozi prozoren papir: učenci prerisujejo risbe
  9.      prerobàt  -áta -o prid. ( ā) preveč robat: biti prerobat / prerobato govorjenje
  10.      preročánstvo  -a s () knjiž. prerokba: njene besede je imel za preročanstvo
  11.      preróčba  -e ž (ọ̑) zastar. prerokba: bil je prepričan, da se bo ta preročba uresničila
  12.      preročíšče  -a s (í) pri nekaterih narodih, nekdaj svetišče, kjer svečenik v imenu božanstva izreka prerokbe: iti v preročišče po odgovor / delfsko preročišče / vprašati preročišče za nasvet
  13.      preròd  -óda m ( ọ́) 1. sprememba v bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: njegov duševni prerod; ekonomski prerod države; prerod naroda / (slovenski narodni) prerod gibanje ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja za nastanek, uveljavitev celovite slovenske kulture, zlasti literature 2. biol. zaporedno, pravilno menjavanje spolnega rodu z nespolnim: prerod pri klobučnjakih
  14.      preróden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na prerod: prerodni procesi v kaki družbi / prerodna doba / Linhart in drugi prerodni pisatelji
  15.      prerodítelj  -a m () kdor si prizadeva za prerod česa: narodni preroditelji / dela Valentina Vodnika in drugih naših preroditeljev
  16.      prerodíteljski  -a -o prid. () nanašajoč se na preroditelje: v takratni umetnosti je on opravil preroditeljsko nalogo / Zoisova preroditeljska miselnost
  17.      prerodítev  -tve ž () glagolnik od preroditi: preroditev države, naroda
  18.      prerodíti  -ím dov., preródil ( í) narediti, povzročiti, da postane kaj bistveno boljše, bolj sposobno za življenje: poskušal je preroditi stari svet; pomlad je prerodila zemljo; zemlja se je prerodila; država se je prerodila v duhu socializma; računal je, da se bo v novem kraju prerodil; bilo mu je, kakor da bi se prerodil ∙ ekspr. v planinah sem se kar prerodil postal bolj zdrav, se boljše počutil prerodíti se ekspr. pojaviti se znova, drugače: Tak pevec se trudi, samoten živi, se v slavi, ko zgrudi ga smrt, prerodi (F. Prešeren) prerojèn -êna -o: čuti se prerojenega; prerojena država, narava; bil je kakor prerojen
  19.      prerogatív  -a m () knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: doseči več prerogativov
  20.      prerogatíva  -e ž () 1. knjiž., redko posebna pravica, ugodnost: ne dovoliti gospodarskih in političnih prerogativ središča; to je prerogativa abonentov 2. jur. izključna, posebna pravica, ki jo ima kdo glede na svoj položaj, funkcijo: vladarske prerogative; pomilostitev je prerogativa predsednika republike
  21.      prerojênje  -a s (é) glagolnik od preroditi: narodno prerojenje; politično prerojenje države
  22.      prerojeválen  -lna -o prid. () ki preraja: prerojevalna moč zdravega planinstva
  23.      prêrok  -óka mọ́) 1. kdor vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa: prerok in njegove prerokbe / prerok boljših časov napovedovalecekspr. pastirji so navadno dobri vremenski preroki dobro napovedujejo vreme; ekspr. ali misliš, da bodo zmagali? Težko je biti prerok težko je napovedati; nihče ni prerok v domovini v domačem kraju, domači deželi se človek težko uveljavi, doseže priznanjerel. prerok v stari zavezi kdor pod božjim vplivom opominja ljudstvo, vnaprej pripoveduje potek, pojavitev česa; prerok Jeremija 2. star. kdor razširja, uči kak nauk: ne poslušaj teh prerokov; biti prerok novih idej glasnik / po deželi so hodili krivi preroki
  24.      prerókba  -e ž (ọ̑) kar kdo prerokuje: ta prerokba se je uresničila; verjeti prerokbam; dvoumne prerokbe / ekspr. prerokba, da bo film dobil nagrado napoved
  25.      prerókinja  -e ž (ọ̄) ženska oblika od prerok: judovski preroki in prerokinje; poslušal jo je kakor prerokinjo / dobra prerokinja si bila

   32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726 32.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA