Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.626-32.650)


  1.      preprodájanje  -a s (ȃ) glagolnik od preprodajati: prijeli so ga pri preprodajanju / preprodajanje blaga ♪
  2.      preprodájati  -am nedov. (ȃ) prodajati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodajati rabljeno pohištvo ♪
  3.      preprodáti  -dám dov., 2. mn. preprodáste in preprodáte; preprodál (á) prodati kupljeno blago, navadno zaradi dobička, koristi: preprodati drva; kupili so poceni in preprodali z velikim dobičkom preprodán -a -o: zvečer je bilo že vse blago preprodano ♪
  4.      prepróga  -e ž (ọ̄) 1. navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal: iztepati, pogrniti preprogo; tkati preproge; hoditi po preprogi; mehka, pisana preproga; izdelovanje preprog / bosenska preproga; molilna preproga v muslimanskem okolju preproga, na kateri se opravljajo molitve; predposteljna, stenska preproga 2. ekspr., s prilastkom skupek česa na gosto nahajajočega se, razprostirajočega se na večji površini: skrbeti za cvetne, zelene preproge po parkih; hoditi po preprogah smrekovih iglic; preproge narcis po pobočju; preproga zvezd / asfaltne preproge je bilo nenadoma konec asfaltne plasti (na cesti); travnik je postal ena sama pisana preproga ploskev ● leteča preproga v pravljicah preproga, ki človeka po zraku hitro prenese drugam; zastar. namizna preproga namizni prt, namizno pregrinjalo ◊ tekst. lepljene, vozlane preproge; orientalska preproga ročno izdelana večbarvna vozlana preproga, po izvoru iz osrednje in jugozahodne Azije; perzijska preproga orientalska gosto vozlana preproga z drobnimi raznobarvnimi vzorci; pirotska preproga tkana preproga z geometričnimi vzorci; las preproge; voj. bombardirati v preprogi bombardirati iz več letal istočasno, da padajo bombe nagosto druga za drugo v več pasovih ♪
  5.      preprógar  -ja m (ọ̑) izdelovalec ali prodajalec preprog: kupiti preprogo pri preprogarju ♪
  6.      preprógarski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na preprogarje ali preprogarstvo: preprogarska delavnica / preprogarski mojster ♪
  7.      preprógarstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem preprog: razvoj preprogarstva / stensko preprogarstvo ♪
  8.      preprógast  -a -o prid. (ọ̄) podoben preprogi: tla so prekrili s preprogasto oblogo / ekspr. preprogasta polja ♪
  9.      preprosíti  -prósim dov., prepróšen (ȋ ọ́) z vztrajnimi prošnjami doseči, da kdo naredi, je pripravljen kaj storiti: toliko časa me je prosil, naj ne odidem, da me je preprosil; preprositi koga, da spremeni odločitev; ne daj se preprositi / z jokom koga preprositi // ekspr. v prošnjah doseči veliko, preveliko mero: koliko je preprosila in prejokala, pa se ni omehčal preprosíti se s prošnjami doseči, da se kljub oviram a) pride kam: preprositi se k blagajniškemu okencu b) dobi kaj: ker je bilo bralcev veliko, sem se težko preprosil do te zanimive knjige ● redko s Češkega se je v enem tednu preprosil in preberačil do domovine je prišel, preživljajoč se s hrano, ki jo je naprosil ♪
  10.      prepròst  -ôsta -o prid., preprôstejši (ȍ ó) 1. ki ne zahteva višjih miselnih postopkov, posebnega znanja: križanka je preprosta; ta naloga je preprostejša kot prejšnja / rešitev je preprosta, vendar se je ni nihče spomnil / postopek pridobivanja te snovi je preprost; preprosto, vendar utrujajoče delo / on zna povedati tudi najbolj zapletene stvari na preprost način preprosto // ki je iz navadnih, pogostih sestavin, tako da za razumevanje ne zahteva višjih miselnih postopkov: že zna delati preproste stavke; pesem, zgodba je preprosta, pa lepa 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste samo osnovne, splošne lastnosti, značilnosti: že preprost računalnik nadomešča nekaj ljudi / opazovati kaj s preprosto lečo navadno; ta priprava je preprosta / njegov grob je preprost, vendar skrbno negovan; nositi preproste obleke; preprosta večerja; meniško, vojaško preprosta soba zelo preprosta / poslati komu samo preprosto dopisnico / opazovati preprosto kmečko življenje 3. splošno znan, razumljiv: opisuje preproste stvari: rožo, piščalko, vrč / treba je preprostih besed, kakor so kruh, ljubezen 4. ekspr. ki zaradi skladnosti z zakoni logike ne potrebuje razlage, utemeljitve: tega nisem naredil iz preprostega razloga: ker nisem vedel; to dejstvo je preprosta posledica onega 5. ki se vede, govori naravno, neizumetničeno in s svojimi potrebami, zahtevami ne povzroča skrbi, težav: ta zdravnik je preprost, domač človek; biti prijazen in preprost / uživati lepoto s preprosto, čisto dušo 6. ki je brez višje izobrazbe, višje kulture: preprosti bralci bodo knjigo radi brali; preprosto, pa zelo bistro kmečko dekle / revija ni bila namenjena preprostemu ljudstvu, ampak izobražencem 7. zastar. lahkoveren, naiven: bil je tako preprost, da je vse verjel // neroden, neuglajen: zdel se ji je preprost in dolgočasen, zato ga je zapustila / posmehovati se preprostemu vedenju koga ● v tem delu mesta so živeli preprosti ljudje ljudje brez pomembnega družbenega položaja in brez velikega premoženja; ekspr. bodi jedrnat in preprost govori, razlagaj preprosto; ekspr. to nam pove že preprosta pamet tega ni težko razumeti, spoznati; star. še zmeraj je preproste vere lahkoveren, naiven; zastar. preprosta ženska, premisli, kaj govoriš nespametna, neumna; ekspr. ta domneva je preveč preprosta nekritična, naivna; ekspr. preprost na duhu nedomiseln, naiven preprôsto 1. prislov od preprost: govoriti, pisati, razložiti preprosto, vsakomur razumljivo; to si pa zelo preprosto predstavljate; preprosto, domače se vesti; živeti preprosto; biti preprosto oblečen; preprosto povedano: umrl je; iron. čemu preprosto, če lahko zapleteno ∙ njega pregovoriti ne bo preprosto lahko 2. ekspr. poudarja trditev: o tem preprosto ni govorila; to preprosto pozabi kar; tega preprosto ne morem verjeti nikakor / kdor tega ne vidi, je preprosto bedak // poudarja, da izraženega glagolskega dejanja ne spremlja nobeno drugo dejanje: karkoli slišiš, pojdi preprosto naprej; tega ni mogoče uresničiti preprosto s tem, da se govori, govori preprôsti -a -o sam.: to bodo razumeli tudi najbolj preprosti; brati kaj preprostega ♪
  11.      preprôstež  -a m (ȏ) ekspr. 1. lahkoveren, naiven človek: to verjamejo le največji preprosteži; dobrodušen preprostež 2. neizobražen, nešolan človek: preprosteži in izobraženci ♪
  12.      preprôstnik  -a m (ȏ) knjiž., redko neizobražen, nešolan človek: razložiti kaj tako, da je razumljivo tudi preprostnikom ∙ knjiž., redko prebivalci so bili delavci, ribiči in drugi preprostniki preprosti ljudje ♪
  13.      preprôstost  -i ž (ó) lastnost, značilnost preprostega: preprostost rešitve ga je presenetila / preprostost obleke, sobe / všeč jim je bila njegova preprostost in prijaznost / v svoji preprostosti je mislil, da se bo dala stvar takoj urediti lahkovernosti, naivnosti / redko ni sposoben naravne preprostosti naravno preprostega vedenja, govorjenja ∙ ekspr. bila ga je sama preprostost bil je zelo preprost, skromen ♪
  14.      preprôščina  -e ž (ȏ) 1. knjiž. preprostost: nenavadna preproščina vhoda v palačo 2. ekspr. lahkovernost, naivnost: čudil se je njeni preproščini / v svoji preproščini je vse verjel / kot vzklik o sveta preproščina 3. knjiž., ekspr. lahkoveren, naiven človek: imeli so ga za preproščino in so se norčevali iz njega / preproščina gara, drugi pa zapravljajo ● hitro je spoznal preproščino kolegov premajhno izobraženost, razgledanost ♪
  15.      prepróžen  -žna -o (ọ̑) pridevnik od preproga: navadne preprožne mere ♪
  16.      prepústnost  -i ž (ú) sposobnost omogočanja prehoda, zlasti tekočinam: prepustnost stekla, tal / prepustnost za svetlobo, vodo ♦ avt. prepustnost ceste sposobnost ceste, določena s številom vozil, ki jo lahko prevozijo v časovni enoti v obe smeri; fiz. prepustnost razmerje med sprejetim in prepuščenim tokom valovanja; žel. prepustnost proge sposobnost železniške proge, določena z največjim številom vlakov, ki jo lahko prevozijo v 24 urah v obe smeri ♪
  17.      prepuščênost  -i ž (é) dejstvo, da je kaj čemu prepuščeno: v tem se kaže prepuščenost cen vplivom trga / prepuščenost samemu sebi ♪
  18.      preračúnanost  -i ž (ȗ) lastnost, značilnost preračunanega, premišljenega: preračunanost poteze / načrt je rezultat domiselnosti in izredne preračunanosti // preračunljivost: moti ga njegova preračunanost / to je storil iz preračunanosti ♪
  19.      preračúnjenost  -i ž (ȗ) zastar. preračunanost: preračunjenost dejanja ∙ zastar. to je storil iz preračunjenosti preračunljivosti ♪
  20.      preračunljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost preračunljivega človeka: moti jih njegova preračunljivost / za to se je odločil iz preračunljivosti ♪
  21.      preradodáren  -rna -o prid. (á ā) preveč radodaren: preradodaren človek ♪
  22.      preradovéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) preveč radoveden: biti preradoveden ♪
  23.      prerazdráženost  -i ž (ā) stanje prerazdraženega: prerazdraženost živcev / prerazdraženost živali ♪
  24.      prerazkóšen  -šna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razkošen: prerazkošna oprema / prerazkošno kosilo prerazkóšno prisl.: knjiga je prerazkošno opremljena ♪
  25.      prerazlóčen  -čna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč razločen, jasen: glasovi so bili prerazločni ♪

   32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626 32.651 32.676 32.701 32.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA