Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.526-32.550)


  1.      preostájati  -am nedov. (ā) nav. 3. os. (večkrat) biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostajati: nikoli mu ne preostaja dosti časa; kaj pa še hočeš, saj vam doma vsega preostaja b) neopravljen, nenarejen: preostajalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: preostaja mu samo dvoje: da gre ali pa da se pobota z materjo; ne preostaja mi nič drugega, kot da govorim z njim ♪
  2.      preostáli  -a -o prid. (á) ki je preostal: preostale izpite je opravil jeseni; preostalo hrano so spravili v hladilnik / plačal je še preostalih pet tisoč dinarjev dolga ∙ publ. pripovedoval je še o dveh preostalih mestih, ki si ju je ogledal na potovanju o katerih še ni pripovedoval; prim. preostati ♪
  3.      preostánek  -nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote; ostanek: nekaj denarja je razdelil, preostanek pa je spravil v žep; preostanek vode je zlil nazaj v vodnjak / prijatelju je vrnil še zadnji preostanek dolga 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ogledovali so si zanimive preostanke iz rimskih časov; preostanki preperelih kamnin / bele obleke so preostanek noše iz starih časov ♪
  4.      preostáti  -stánem dov. (á ȃ) nav. 3. os. biti še a) neporabljen, nerazdeljen; ostati: pred odhodom vlaka ji je preostalo še nekaj časa, pa je šla še v trgovino; kruha ji je preostalo le še za nekaj dni; do konca meseca mu ni preostalo več mnogo denarja b) neopravljen, nenarejen: preostalo mu je še nekaj izpitov c) nav. ekspr. edino mogoč, primeren: ne preostane mu nič drugega, kot da ga prosi za pomoč; kaj nam po vsem tem še preostane kaj lahko še storimo / oškodovancu preostane samo še tožba; prim. preostali ♪
  5.      preóster  -tra tudi -ôstra -o stil. -ó prid. (ọ́, ó) preveč oster: nož je preoster predmet za otroke / ta prašek je za pomivanje občutljive posode preoster / izgovoril je preostro besedo; prisodili so ji preostro kazen; v časopisu so objavili preostro kritiko njegove najnovejše drame / njegov oče je preoster človek; ne bodi preoster z njim / ekspr. ima preoster glas, da bi bil lep / zaradi preostrega mraza ni odšel na sprehod prehudega / to podnebje je zanj preostro / ovinek je bil preoster, da bi ga lahko prevozil s tako hitrostjo / njene črte, poteze na obrazu so preostre ● evfem. njegov sluh ni preoster oster preóstro in preostró tudi preôstro prisl.: preostro govoriti; nikar ne sodite preostro mojih dejanj; nekateri vozniki preostro zavijajo ♪
  6.      preosvetlíti  -ím dov., preosvétli in preosvêtli; preosvétlil (ȋ í) fot. preveč osvetliti: pri eksponiranju je fotograf preosvetlil film preosvetljèn -êna -o: preosvetljena slika ♪
  7.      preotéti  -otmèm dov., preotél; nam. preotét in preotèt (ẹ́ ȅ) knjiž., redko 1. (s silo) vzeti, odvzeti: preoteli so jim posestva 2. prevzeti: preoteti prvenstvo, zmago / preoteti komu dekle ♪
  8.      preotróčji  -a -e prid. (ọ́) preveč otročji: premlad je še in preotročji / ekspr. preotročje razmišljanje preveč nezrelo, neresno preotróčje prisl.: preotročje se vesti ♪
  9.      preózek  -zka -o prid. (ọ́) preveč ozek: odrezati preozek trak / preozka cesta, gaz / preozek rokav; hlače so mi preozke / ekspr. biti preozek v svojih nazorih / ekspr. preozko pojmovanje umetnosti preózko prisl.: preozko gledati na kaj; preozko kaj opredeliti ♪
  10.      prepádenost  -i ž (ȃ) groza, prestrašenost, osuplost: prepadenost mu je sijala iz oči; od prepadenosti ni mogel odgovoriti ● redko bolnikova prepadenost shujšanost, upadlost ♪
  11.      preparátor  -ja m (ȃ) kdor se poklicno ukvarja s prepariranjem: bil je preparator v anatomskem laboratoriju / muzejski preparator je sestavil skelet lisice; preparator izkopanin ♪
  12.      preparátorka  -e ž (ȃ) ženska oblika od preparator: preparatorka v laboratoriju / mrtvo lisico je odnesel preparatorki, da mu jo nagači ♪
  13.      preparátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preparatorje ali prepariranje: obiskoval je preparatorski tečaj / opravljati preparatorska dela ♪
  14.      prepasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepasovati: tesno prepasovanje stiska notranje organe; prepasovanje halje, obleke ♪
  15.      prepasováti  -újem nedov. (á ȗ) delati, da je kaj nameščeno okrog pasu: prepasovala je otroku svilen trak // prevezovati, stiskati s pasom, jermenom, navadno okrog pasu: prepasovati obleke; njihove ženske se visoko prepasujejo ♪
  16.      preperélost  -i ž (ẹ́) stanje preperelega: preperelost blaga, lesa; zaradi preperelosti stekla izkopana posodica odbija svetlobo v mavričnih barvah / duh po preperelosti in zatohlosti trohnobi ♪
  17.      prepéstovati  -ujem in prepestováti -újem dov. (ẹ́; á ȗ) ekspr. v pestovanju doseči veliko, preveliko mero: koliko sem prepestovala tega otroka ♪
  18.      prepihovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepihovati: prepihovanje cevi ♪
  19.      prepihováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. nav. 3. os. pihajoč prihajati skozi kaj: stanovanje je prepihovala burja 2. s pihanjem delati kaj prehodno, čisto: prepihovati cevi, filtrirno mrežico ♪
  20.      prepirljívost  -i ž (í) lastnost prepirljivega človeka: prepirljivost in jezljivost ♪
  21.      prepisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prepisovanjem: pisarniški prepisovalec; prepisovalci knjig v srednjeveških samostanih; prepisovalec not ♪
  22.      prepisoválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska oblika od prepisovalec: prepisovalka del za slepe ♪
  23.      prepisoválski  -a -o [u̯s] (ȃ) pridevnik od prepisovalec: prepisovalsko delo ♪
  24.      prepisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od prepisovati: prepisovanje s koncepta / prepisovanje na čisto / prepisovanje besed s table / zalotiti učenca pri prepisovanju ♪
  25.      prepisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. na novo, bolje pisati: prepisovati s koncepta / nalogo že prepisuje na čisto // s pisanjem prenašati s tuje predloge: natančno je prepisoval besede s table // skrivaj, na nedovoljen način si pomagati pri pisanju, reševanju nalog: učencem ni dovolil prepisovati 2. vpisovati na drugo ustanovo: otroke so prepisovali na druge šole ● v srednjem veku so knjige prepisovali jih razmnoževali s prepisovanjem; ekspr. prepisovati tuje pesnike zelo jih posnemati ♪

   32.401 32.426 32.451 32.476 32.501 32.526 32.551 32.576 32.601 32.626  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA