Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.376-32.400)



  1.      prenapólnjenost  -i [n] ž (ọ́) značilnost, stanje prenapolnjenega: hoteli so morali zaradi prenapolnjenosti goste odklanjati; prenapolnjenost bolnišnice
  2.      prenapòn  -ôna m ( ó) knjiž. 1. glagolnik od prenapeti: prenapon moči 2. prevelika napetost: duševni, živčni prenapon
  3.      prenapòr  -ôra m ( ó) prevelik napor: zaradi slabe hrane in prenapora je zbolel in izhiral / telesni prenapor
  4.      prenapóren  -rna -o prid. (ọ́ ọ̄) preveč naporen: zdravniški poklic je zanj prenaporen; prenaporna pot, tura; predolgo in prenaporno gibanje ji je škodovalo prenapórno prisl.: prenaporno delati
  5.      prenaséljenost  -i ž (ẹ́) pojav, stanje, da je kaj preveč gosto naseljeno: prenaseljenost nekaterih mest, pokrajin povzroča velike probleme ♦ ekon. agrarna prenaseljenost pojav, stanje, da se na določenem področju s poljedelstvom ukvarja glede na površino obdelovalne zemlje, višino pridelka preveč ljudi; relativna prenaseljenost pojav, stanje, da je naseljenih na določenem področju glede na tehnične možnosti, družbenoekonomske okoliščine preveč ljudi
  6.      prenasíčenost  -i ž () lastnost, stanje prenasičenega: zaradi prenasičenosti se mu gabijo najboljše jedi / ekspr. modna, spolna prenasičenost / ekspr. prenasičenost zraka z vlago
  7.      prenašálo  -a s (á) teh. naprava ali priprava za prenašanje bremen: dvigala in prenašala
  8.      prenaširôko  prisl. (ó) nav. ekspr. preveč na široko: prenaširoko odpreti okno / pisec obravnava to vprašanje prenaširoko
  9.      prenatŕpanost  -i ž () ekspr. značilnost prenatrpanega: prenatrpanost šol / prenatrpanost spisa s podatki
  10.      prenedólžen  -žna -o [ž] prid. (ọ̑) ekspr. 1. preveč nedolžen, neizkušen: prenedolžna je, da bi to opazila 2. preveč nedolžen, mil: te obtožbe so se mu zdele prenedolžne; prepir je bil prenedolžen, da bi ga jemali resno
  11.      prenehováti  -újem nedov.) 1. izraža približevanje koncu dejavnosti, aktivnosti a) z nedoločnikom: vsi so opazili, da se prenehuje zanimati za okolico b) publ., z orodnikom: prenehovati z delom nehovati delati c) elipt.: dež že prenehuje 2. izraža približevanje koncu obstajanja: hrup že prenehuje
  12.      prenekdó  tudi prenékdo -nekóga zaim. (ọ̄ ẹ̑ ọ̄) knjiž., ekspr. marsikdo: to je že prenekdo poskusil
  13.      preneróden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̑) preveč neroden: fant je preneroden za tako delo / v ženski družbi je preneroden / prenerodni čevlji
  14.      prenesênost  -i ž (é) lastnost, značilnost prenesenega: prenesenost zgodbe v kmečko okolje ♦ lingv. upoštevati prenesenost pomena
  15.      prenicljívost  -i ž (í) redko pronicljivost, prodornost: za to je potrebna velika prenicljivost
  16.      prenizkôten  -tna -o prid. (ó) nav. ekspr. preveč nizkoten: prenizkoten človek je, da bi se pogajali z njim / to se mu je zdelo prenizkotno
  17.      prenočeválec  -lca [c tudi lc] m () kdor prenočuje: gostišče se je napolnilo s prenočevalci
  18.      prenočevalíšče  -a s (í) hiša s prostori za prenočitev, prenočevanje; prenočišče: proti večeru se je vrnil v prenočevališče
  19.      prenočeválnica  -e ž () prostor za prenočitev, prenočevanje: spala sta v prenočevalnici na železniški postaji
  20.      prenočevánje  -a s () glagolnik od prenočevati: prenočevanje na senu, pod šotorom / ta hiša je samo za prenočevanje popotnikov; hotelska cena za prenočevanje; popust pri prenočevanju v zasebnih sobah
  21.      prenočeváti  -újem nedov.) preživljati noč, navadno speč: prenočevati na prostem, pod šotorom; večkrat prenočuje pri sorodnikih; prenočevati v hotelu / ta žival gnezdi in prenočuje v duplinah // preh. dajati prenočišče: kuhala mu je in ga prenočevala skoraj zastonj
  22.      prenočíšče  -a s (í) 1. prostor za prenočitev, prenočevanje: dobiti, preskrbeti prenočišče; prenočišče si je pripravil na senu / dajati hrano in prenočišče; gostišče s poceni prenočišči // hiša s takimi prostori: noč je prespal v prenočišču na gorskem prelazu 2. prenočevanje: koliko stane prenočišče; poiskati sobo za prenočišče
  23.      prenočítev  -tve ž () glagolnik od prenočiti: pripraviti se za prenočitev na prostem / turistične prenočitve; število prenočitev
  24.      prenočíti  -ím dov., prenóčil ( í) prebiti, preživeti noč, navadno speč: prenočil je na kozolcu, v gozdu; danes boš prenočil pri nas // preh. dati prenočišče: prenočiti gosta; prosi, če bi ga lahko pri vas prenočili
  25.      prenočítven  -a -o prid. () nanašajoč se na prenočitev, prenočevanje: prenočitveni dom / prenočitvene zmogljivosti hotelov

   32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426 32.451 32.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA