Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (32.351-32.375)



  1.      premôški  -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.: je premoško vzgojena
  2.      premótati  -am tudi premotáti -ám dov. (ọ̄; á ) knjiž. previti: premotati prejo premótati se, tudi premotáti se priti skozi kaj ovirajočega: premotal se je skozi množico
  3.      premotíti  in premótiti -im dov. ( ọ́) nav. ekspr. 1. narediti, povzročiti, da kdo naredi kaj prvotno nenameravanega, neprimernega: premotiti koga z obljubami / nizka cena ga je premotila, da je stvar kupil; priložnost, skušnjava ga je premotila 2. narediti, povzročiti, da se pozornost, misli koga usmerijo drugam: premotiti otroka z igračo; skušal se je premotiti z delom // prevarati, ukaniti: da bi zasledovalce premotil, se je preoblekel 3. pridobiti si ljubezensko naklonjenost koga: premotil mu je hčer 4. star. prekiniti, pretrgati: tišino je premotil tlesk pokrova / že dobro, je premotil njeno zgovornost ● ekspr. truden je bil, vendar ga spanec ni premotil vendar ni zaspal premóten -a -o: marsikdo je bil že premoten; premoten pri delu
  4.      premotovíliti se  -im se dov.) ekspr. počasi, nerodno priti: nazadnje smo se le premotovilili čez mejo; skozi gnečo se je premotovilil do vrat
  5.      premotríti  -ím dov., premótril; premotrèn ( í) raba peša ogledati si, pogledati: premotrila je neznanca in ga ogovorila; premotriti koga od glave do pete / še enkrat je premotril vozove v vrsti pregledal // s prislovnim določilom presoditi, oceniti: hitro, kritično je premotril ves položaj
  6.      premotrívati  -am nedov. (í) raba peša opazovati, gledati: nekaj trenutkov ga je radovedno premotrivala; premotrivati svet // s prislovnim določilom presojati, ocenjevati: začel je trezno premotrivati nevarnosti; premotrivati vprašanje z vseh strani
  7.      premózgati  -am dov. (ọ̑) ekspr. preudariti, pretehtati (v mislih): premozgati pripombe, vprašanja; dobro, temeljito premozgati
  8.      premozgávati  -am nedov. () ekspr. preudarjati, tehtati (v mislih): premozgavati novice, probleme; natihem, zase premozgavati
  9.      premóžen  -žna -o prid., premóžnejši (ọ́ ọ̄) ki ima mnogo materialnih dobrin: premožen človek; njeni starši so premožni / premožni sloji; to je zelo premožna hiša
  10.      premožênjce  -a s (ē) ekspr. premoženje: zapustil mu je lepo premoženjce
  11.      premožênje  -a s (é) stvari, denar, ki jih ima kdo v svoji lasti: njegovo premoženje raste, se veča; ekspr. dokopati se do premoženja; imeti, izgubiti, zapraviti premoženje; izročiti, zapustiti premoženje komu; odvzeti komu premoženje; podedoval, pridobil si je veliko premoženje; jamčiti za kaj s premoženjem; majhno premoženje; skupno premoženje zakoncev; premoženje gospodarske organizacije / družbeno, državno premoženje ∙ ekspr. to stane celo premoženje je zelo drago; ekspr. to je vse njegovo premoženje samo to ima
  12.      premožênjski  -a -o prid. (ē) nanašajoč se na premoženje: premoženjske razlike; premoženjsko stanje državljanov / premoženjska varnost / premoženjski cenzus v nekaterih državah najnižje premoženje, ki daje volilno pravicoekon. premoženjska bilanca primerjalni prikaz aktiv in pasiv podjetja na določen dan; jur. premoženjsko pravo pravo, ki ureja premoženjska razmerja fizičnih in pravnih oseb
  13.      premožênjskopráven  -vna -o prid. (ē-ā) nanašajoč se na premoženjsko pravo: premoženjskopravni zahtevek / premoženjskopravna vprašanja
  14.      premóžnež  -a m (ọ̑) ekspr. premožen človek: štejejo ga med premožneže
  15.      premóžnost  -i ž (ọ́) značilnost premožnega človeka: premožnost nekaterih slojev; tako pohištvo je znamenje premožnosti
  16.      premráženost  -i ž () stanje premraženega človeka: umrl je od onemoglosti in premraženosti
  17.      premŕlost  -i ž () stanje premrlega: spraviti koga iz premrlosti; premrlost rok
  18.      prenadólgo  [g] prisl. (ọ́) nav. ekspr. preveč na dolgo: pisec se prenadolgo ukvarja s tem vprašanjem
  19.      prenágljenost  -i ž () 1. lastnost, značilnost prenagljenega človeka: s prenagljenostjo in nervoznostjo več škoduje, kot koristi; mladostna prenagljenost / prenagljenost takih priznanj 2. prenagljeno dejanje: vsaka prenagljenost in lahkomiselnost se jim je maščevala; oprosti mu njegovo prenagljenost
  20.      prenagósto  prisl. (ọ̑) nav. ekspr. preveč nagosto: prenagosto posajeno drevje / granate padajo prenagosto, da bi si upal iz zaklonišča
  21.      prenakopíčenost  -i ž () knjiž. prevelika nakopičenost: prenakopičenost stvari na enem mestu
  22.      prenaláhko  prisl. () nav. ekspr. preveč nalahko: prenalahko si je pridobil premoženje / svoje dolžnosti jemlje prenalahko ∙ ekspr. prenalahko si oblečen v premalo toplo obleko
  23.      prenaložíti  -ím dov., prenalóžil ( í) preveč naložiti: prenaložiti voziček prenaložèn -êna -o: prenaložen voz
  24.      prenapétost  -i ž (ẹ̑) 1. strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: njegova prenapetost ni razumljiva / nacionalistična, verska prenapetost // ekspr. stanje velike čustvene vznemirjenosti: čustvena, živčna prenapetost / živi v nenehni prenapetosti 2. lastnost, stanje prenapetega: zmanjšati prenapetost žice / prenapetost načrtov / prenapetost njegove strankarske pripadnosti ♦ elektr. napetost, ki je nekajkrat višja od obratovalne napetosti, navadno zelo kratkotrajna
  25.      prenapolníti  in prenapólniti -im [n] dov. ( ọ́) preveč napolniti: kri je prenapolnila žile / prenapolniti vaze s cvetjem; prenapolniti si želodec / študentje so prenapolnili predavalnico prenapolníti se in prenapólniti se postati preveč poln: trg se je prenapolnil z ljudmi / ekspr. njegovo srce se je prenapolnilo s skrbmi prenapólnjen -a -o: žito je gnilo v prenapolnjenih silosih; prenapolnjena dvorana; planinska koča je prenapolnjena

   32.226 32.251 32.276 32.301 32.326 32.351 32.376 32.401 32.426 32.451  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA