Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (31.926-31.950)



  1.      predelovánje  -a s () glagolnik od predelovati: predelovanje lanu, sadja / predelovanje mleka v sir / predelovanje prvotnega zapisa
  2.      predelováti  -újem nedov.) 1. delati iz česa izdelek, izdelke: lan so predelovali doma; predelovati nafto; predelovati grozdje v vino 2. delati, da ima kaj a) drugačne lastnosti, značilnosti: ušice sladke sokove rastlin predelujejo b) drugačno obliko, uporabnost: predelovati stare obleke / predelovati pesmi 3. načrtno se seznanjati z določeno vsebino: predelovati poglavja iz novejše zgodovine
  3.      prédeno  in predêno -a s (ẹ̑; é) knjiž. preja, zvita v več enako dolgih navojev: sušiti predena na drogu; kite so se ji razpustile in visele kakor predeno / predeno previti v klobčič / volno zviti v predeno; pren. misli so se mu zapletle v neurejeno predeno // ekspr. kar je temu podobno: okrog prsta ovija predeno brade / lasje so mu viseli v predenih ● knjiž. meša mu predeno preprečuje, ovira njegove načrte; prim. štrena
  4.      prederóč  tudi prederòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ọ́) preveč deroč: prederoča in pregloboka reka
  5.      predestiníranost  -i ž () knjiž. dejstvo, da je kdo vnaprej določen, namenjen za kaj: govorili so o fantovi predestiniranosti za vojaški poklic
  6.      predgórje  -a s (ọ̑) geogr. nižje hribovje, gričevje, ki leži pred višjim gorovjem: predgorje Alp, Triglava
  7.      predgóvor  -a m (ọ̑) kratek sestavek pred knjižnim besedilom, ki govori o njem in njegovem piscu: napisati predgovor k drugi izdaji knjige; v predgovoru govoriti o namenu knjige
  8.      prèdgovórnik  -a m (-ọ̑) prejšnji, predhodni govornik: odgovarjati predgovornikom; dopolnjevati predgovornika
  9.      predhóden  -dna -o prid. (ọ̑) ki je glede na čas, vrstni red neposredno pred čim drugim iste vrste: predhodni osnutek; predhodna obravnava; zapisnik predhodne seje; predhodna vaja; predhodno poročilo // ki je glede na čas, vrstni red pred čim drugim iste vrste sploh: predhodni pogovori; predhodna izobrazba; predhodno naročilo / knjiž. predhodno plačilo, soglasje vnaprejšnjejur. predhodna pogodba predhódno prisl.: predhodno se dogovoriti; o tem so nas predhodno obvestili
  10.      predhódnica  -e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati kolono s predhodnico in pobočnico; močna predhodnica; sovražnikova predhodnica / četa je bila v predhodnici
  11.      predhódnik  -a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike / na novem tipu letala smo odpravili napake njegovega predhodnika ♦ mat. predhodnik števila število, ki je v določenem zaporedju neposredno pred kakim drugim številom 2. kdor s svojo dejavnostjo pripravlja pojavitev, vpliva na razvoj nove smeri, novih spoznanj, zlasti v umetnosti, znanosti: predhodniki ilirizma; predhodniki in idejni utemeljitelji realizma
  12.      predhódništvo  -a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri
  13.      predhódnost  -i ž (ọ̑) lastnost predhodnega: predhodnost dejanja
  14.      predidóč  tudi predidòč -óča -e prid. (ọ̄ ọ́; ọ́) zastar. prejšnji: o tem je pisal v predidočih člankih
  15.      predílstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja s predenjem: knjiga o predilstvu; predilstvo in tkalstvo
  16.      predimenzioníranost  -i ž () publ. značilnost predimenzioniranega: učinkovita predimenzioniranost figur na sliki; odpraviti predimenzioniranost investicij / predimenzioniranost podjetja
  17.      predimenzionírati  -am dov. () publ. določiti ali dati čemu čezmerne dimenzije: predimenzionirati oklep tanka; predimenzionirati učilnice / predimenzionirati proizvodnjo // prisoditi čemu večjo vrednost, večji pomen, kot ga ima v resnici, preceniti: svoj delež pri uspehu je predimenzioniral; predimenzionirati napake, probleme / vso stvar so neodgovorno predimenzionirali predimenzioníran -a -o: figura s predimenzionirano glavo; predimenzionirane zasluge ∙ publ. predimenzionirane kretnje nenaravne
  18.      predírnost  -i ž () lastnost, značilnost predirnega: moti ga predirnost njenega glasu / predirnost pogleda / knjiž. z veliko predirnostjo je razpravljal o tem prodornostjo
  19.      predisponírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti dovzetnega za kaj: take razmere so ga predisponirale za bolezen predisponíran -a -o: biti predisponiran za kaj
  20.      predispozícija  -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje
  21.      predívo  -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranje ♦ tekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo
  22.      predívovec  -vca m (í) bot. rastlina s suličastimi listi in rumenkastimi cveti v koških, Filago: njivski predivovec
  23.      predizkústveno  prisl. () filoz. neodvisno od izkustva
  24.      prèdizobrázba  -e ž (-) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba
  25.      prèdkaznován  -a -o prid. (-á) jur. že prej kaznovan: bil je večkrat predkaznovan; predkaznovan zaradi zločina

   31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951 31.976 32.001 32.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA