Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (31.851-31.875) 
- prázničnost -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost prazničnega: prazničnost dneva / prazničnost razpoloženja / v dvorani je vladala prazničnost praznično razpoloženje ♪
- praznoglàv in praznogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav ♪
- praznoglávec -vca m (ȃ) praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci ♪
- praznoglávost -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti ♪
- praznorók -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil ♪
- práznost -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka ♪
- praznôta -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote ♪
- praznôten -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud ♪
- praznoválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali ♪
- praznovánje -a s (ȃ) glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov ♪
- praznováti -újem nedov. (á ȗ) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagali ◊ rel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti ♪
- praznovérec -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca ♪
- praznovéren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade ♪
- praznovérje -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja ♪
- praznovérnež -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu ♪
- praznovérnost -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost ♪
- praznovérski -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade ♪
- praznovérstvo -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev ♪
- preangažíranost -i ž (ȋ) publ. prezaposlenost, preobremenjenost: preangažiranost z delom / preangažiranost v zdravstvu ♪
- prebavílo -a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala ♪
- prebavljívost -i ž (í) lastnost, značilnost prebavljivega: prebavljivost hrane, snovi ♪
- prebávnost -i ž (á) redko prebavljivost: razpredelnica o prebavnosti živil ♪
- prebijálo -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom ♪
- prebiválstvo -a [u̯s in ls] s (ȃ) skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: prebivalstvo narašča, upada; afriško in azijsko prebivalstvo; domače, priseljeno prebivalstvo; obmejno prebivalstvo / gostota prebivalstva / življenjska raven prebivalstva / svetovna konferenca o prebivalstvu // več prebivalcev, prebivalci: prebivalstvo se je zbralo na trgu; preseliti prebivalstvo z ogroženega ozemlja; popis, štetje prebivalstva ♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva // s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: delavsko, industrijsko, kmečko prebivalstvo; pravoslavno prebivalstvo ♪
- preblodíti in preblóditi -im dov., preblójen in preblóden (ȋ ọ́) ekspr. blodeč prepotovati: prebloditi cel svet ♪
31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951