Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (31.851-31.875)



  1.      prázničnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost prazničnega: prazničnost dneva / prazničnost razpoloženja / v dvorani je vladala prazničnost praznično razpoloženje
  2.      praznoglàv  in praznogláv -áva -o prid. ( á; ) ekspr. omejen, neumen: praznoglav človek; mati mu je večkrat rekla, da je praznoglav
  3.      praznoglávec  -vca m () praznoglav človek: zaničevati praznoglavce; domišljavi praznoglavci
  4.      praznoglávost  -i ž (ā) ekspr. lastnost praznoglavega človeka: njegova praznoglavost je očitna / narediti kaj iz praznoglavosti
  5.      praznorók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki nima, ne nosi ničesar v rokah: hodil je ob njej praznorok ∙ ekspr. hčere ne bom pustil praznoroke od hiše brez denarja, premoženja; ekspr. z lova se je vrnil praznorok ničesar ni ulovil
  6.      práznost  -i ž (á) knjiž. lastnost, stanje praznega: praznost prostora, sobe / spoznal je praznost in nesmiselnost svojega ravnanja / ekspr. obsodili so praznost njegovega članka
  7.      praznôta  -e ž (ó) ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote
  8.      praznôten  -tna -o prid. (ó) ekspr. prazen: praznotne ulice / praznotno govorjenje / praznoten trud
  9.      praznoválec  -lca [c tudi lc] m () kdor praznuje: veseli glasovi praznovalcev / praznovalcu so prisrčno čestitali
  10.      praznovánje  -a s () glagolnik od praznovati: udeležiti se praznovanja / praznovanje rojstnega dneva, obletnice / praznovanje nedelj in zapovedanih praznikov
  11.      praznováti  -újem nedov.) proslavljati kak pomemben dogodek ali spomin nanj: zvečer bomo praznovali njen rojstni dan; slovesno praznovati dan republike; praznovati obletnico pesnikove smrti; novo leto bomo praznovali doma / obletnica poroke je danes, praznovali bomo pa jutri // nav. ekspr. ne delati, počivati: trgovine danes praznujejo / konji so praznovali v hlevu ● danes praznuje naša mama rojstni dan ima; jutri bo praznoval osemdesetletnico bo star osemdeset let; publ. naši igralci so na tem igrišču že tretjič praznovali zmago zmagalirel. praznovati božič; praznovati nedeljo udeležiti se maše in ne opravljati težkih fizičnih del praznován -a -o: slovesno praznovana obletnica pisateljeve smrti
  12.      praznovérec  -rca m (ẹ̑) praznoveren človek: imeli so ga za praznoverca
  13.      praznovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki veruje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: praznoveren človek; biti, postati praznoveren / praznoverne navade
  14.      praznovérje  -a s (ẹ̑) verovanje v nenavadno, skrivnostno moč pojavov, stvari: preganjati, širiti praznoverje / smejali so se mu zaradi njegovega praznoverja
  15.      praznovérnež  -a m (ẹ̑) praznoveren človek: ciganka prerokuje praznovernežu
  16.      praznovérnost  -i ž (ẹ́) lastnost praznovernega človeka: izrabil je njegovo praznovernost / odklanjati praznovernost
  17.      praznovérski  -a -o prid. (ẹ̑) praznoveren: praznoverski ljudje / praznoverske navade
  18.      praznovérstvo  -a s (ẹ̑) praznoverje: boriti se proti praznoverstvu / praznoverstvo primitivnih ljudstev
  19.      preangažíranost  -i ž () publ. prezaposlenost, preobremenjenost: preangažiranost z delom / preangažiranost v zdravstvu
  20.      prebavílo  -a s (í) nav. mn. prebavni organ: bolezen prebavil; trebušna votlina s prebavili; prebavila in dihala
  21.      prebavljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost prebavljivega: prebavljivost hrane, snovi
  22.      prebávnost  -i ž (á) redko prebavljivost: razpredelnica o prebavnosti živil
  23.      prebijálo  -a s (á) teh. stožčast jeklen klin za delanje lukenj: uporabljati prebijalo pri kovičenju; luknjati s prebijalom
  24.      prebiválstvo  -a [s in ls] s () skupnost ljudi, ki prebiva na določenem ozemlju, področju: prebivalstvo narašča, upada; afriško in azijsko prebivalstvo; domače, priseljeno prebivalstvo; obmejno prebivalstvo / gostota prebivalstva / življenjska raven prebivalstva / svetovna konferenca o prebivalstvu // več prebivalcev, prebivalci: prebivalstvo se je zbralo na trgu; preseliti prebivalstvo z ogroženega ozemlja; popis, štetje prebivalstva ♦ ekon. naravni prirastek prebivalstva // s prilastkom večja skupina ljudi glede na določene skupne značilnosti, interese: delavsko, industrijsko, kmečko prebivalstvo; pravoslavno prebivalstvo
  25.      preblodíti  in preblóditi -im dov., preblójen in preblóden ( ọ́) ekspr. blodeč prepotovati: prebloditi cel svet

   31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926 31.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA