Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (31.826-31.850)


  1.      pravoslávec  -vca m (ȃ) pripadnik pravoslavne vere: katoličani in pravoslavci ♪
  2.      pravosláven  -vna -o prid. (á) nanašajoč se na pravoslavce ali pravoslavje: pravoslavni duhovnik / pravoslavna cerkev ♦ rel. pravoslavna vera krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja; sam.: katoličani in pravoslavni ♪
  3.      pravoslávje  -a s (ȃ) 1. krščanska vera, ki ne priznava papeža za vrhovnega poglavarja: pravoslavje in katolištvo 2. nazor, ideologija, ki temelji na pravoslavni veri: vpliv pravoslavja na umetnost ♪
  4.      pravoslóvec  -vca m (ọ̑) zastar. pravnik: profesorji in pravoslovci / pravoslovec prvega letnika slušatelj prava ♪
  5.      pravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) zastar. praven: pravoslovni študij / pravoslovna fakulteta ♪
  6.      pravoslóvje  -a s (ọ̑) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: posvetiti se pravoslovju / razvoj pravoslovja ♪
  7.      pravosóden  -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na pravosodje: pravosodna dejavnost / pravosodni izpit ♪
  8.      pravosódje  -a s (ọ̑) jur. 1. državni organ, ki skrbi zlasti za redno delovanje sodišč: obrniti se na pravosodje; odločbe pravosodja 2. sodstvo: napredek pravosodja ♪
  9.      právost  -i ž (ȃ) knjiž., redko pravilnost: pravost in napačnost sklepa, trditve ♪
  10.      pravovárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na pravno varstvo: pravovarstveni zahtevek ♪
  11.      pravovérec  -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoverci in krivoverci ♪
  12.      pravovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) za pripadnike določene veroizpovedi ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise: pravoveren katoličan, musliman; reformatorji in pravoverni protestanti / pravoverni nauki; pravoverne knjige; pren., ekspr. pravoverni ideologi ♪
  13.      pravovérnik  -a m (ẹ̑) knjiž. 1. za pripadnike določene veroizpovedi kdor v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise; pravoverec: pravoverniki in krivoverci 2. nav. ekspr. vernik: hodža kliče svoje pravovernike ♪
  14.      pravovérnost  -i ž (ẹ́) za pripadnike določene veroizpovedi popolno priznavanje sprejetih, ustaljenih verskih dogem, predpisov: zagovornik pravovernosti / pravovernost vernikov; pren., ekspr. dvomili so o njegovi idejni pravovernosti ♪
  15.      pravoznánec  -nca m (ȃ) zastar. pravnik: posvetovati se s pravoznanci ♪
  16.      pravoznánstvo  -a s (ȃ) zastar. veda o pravilih, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil; pravo: razvoj pravoznanstva ♪
  17.      právšnjost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnjega: pravšnjost kroja, obleke / dvomiti o pravšnjosti koga za določeno nalogo / knjiž. v svojih pesmih je iskal pravšnjost resničnost ♪
  18.      právšnost  -i ž (ȃ) nav. ekspr. lastnost, značilnost pravšnega: lepota in pravšnost izraza / pravšnost take odločitve je več kot očitna / knjiž. nima smisla za pravšnost pravilnost ♪
  19.      právzòr  -ôra m (ȃ-ȍ ȃ-ó) knjiž., redko prvi, osnovni vzor: pravzore za svoje ustvarjanje je našel v ljudski pesmi / starka se mu je zdela pravzor potrpežljivosti tipičen zgled, primer ♦ filoz. praoblika kot temelj, vzrok vsega, kar je; arhetip ♪
  20.      právzròk  -óka m (ȃ-ȍ ȃ-ọ́) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: razmišljati o pravzroku sveta; pren., knjiž. iskati pravzroke vsega slabega in dobrega ♪
  21.      prázákon  -óna in -a m (ȃ-á ȃ-ọ́; ȃ-á) knjiž. prvotni, osnovni zakon: ravnati se po prazakonih življenja ♪
  22.      prazeodím  -a m (ȋ) kem. kovina rumenkaste barve, element Pr ♪
  23.      prázgodovína  -e ž (ȃ-í) obdobje v razvoju človeške družbe, iz katerega ni pisanih virov: najdbe iz prazgodovine / prazgodovina človeštva // veda o tem: zanimati se za prazgodovino ◊ arheol. obdobje prazgodovinskih dob ♪
  24.      prázgodovínar  -ja m (ȃ-ȋ) strokovnjak za prazgodovino: dognanja prazgodovinarjev ♪
  25.      prázgodovínski  -a -o prid. (ȃ-ȋ) nanašajoč se na prazgodovino: prazgodovinske najdbe / prazgodovinski človek ♦ arheol. prazgodovinska doba vsaka od dob med mlajšo kameno in mlajšo železno dobo ♪

   31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826 31.851 31.876 31.901 31.926  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA