Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (31.726-31.750)



  1.      požvížgati  -am dov. (í) 1. oglasiti se z žvižgom: kdaj pa kdaj je zavrisnil in požvižgal 2. z žvižgom dati znamenje: požvižgati psu požvížgati se ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: požvižgam se nate ∙ ekspr. požvižgam se na ves svet izraža veliko omalovaževanje
  2.      požvižgávanje  -a s () glagolnik od požvižgavati: zasliši se tiho požvižgavanje / ptičje čivkanje in požvižgavanje / požvižgavanje krogel
  3.      požvižgávati  -am nedov. () večkrat žvižgati: fant je polglasno požvižgaval / požvižgavati popevko / požvižgavati za dekleti // ekspr. dajati žvižganju podobne glasove: sičniki so mu požvižgavali med zobmi / krogle so požvižgavale nad njihovimi glavami
  4.      požvižgováti  -újem nedov.) požvižgavati: hodil je po cesti in požvižgoval / požvižgovati popevko / ekspr. burja požvižguje okrog oken
  5.      požvrkljáti  -ám dov.) krajši čas žvrkljati: požvrkljati jajca
  6.      prábítnost  -i ž (-) knjiž. prvotno, osnovno bistvo: dotipati se do prabitnosti vsega / narod je varoval svojo prabitnost // prvinskost, neponarejenost: razodetje gor v njihovi prabitnosti
  7.      práčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
  8.      práčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. nanašajoč se na pračloveka: pračloveška bivališča 2. ekspr. najbolj značilen, tipičen za človeka: pračloveške lastnosti, potrebe
  9.      prádédovski  -a -o prid. (-ẹ̄) nanašajoč se na pradede: opazoval je otroke s pradedovsko dobrohotnostjo / pradedovske šege
  10.      prádôba  -e ž (-ó) zelo oddaljena doba: proučevati kulturo pradob ∙ knjiž. pradobe v razvoju zemlje geološke dobe, geološka obdobja; knjiž. najdbe iz pradobe prazgodovine
  11.      prádomovína  -e ž (-í) prvotna domovina: pradomovina Slovanov; pren. pradomovina konja
  12.      prádoživétje  -a s (-ẹ̑) knjiž. prvo, osnovno doživetje: izražanje lastnih čustev in pradoživetij v umetniški besedi
  13.      práfáktor  -ja m (-á) mat. faktor, ki je praštevilo: razstaviti število na prafaktorje; pren., ekspr. motor je razstavil na prafaktorje
  14.      pragóven  -vna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na prag: pragovna deska / pragovna impregnacija
  15.      prágòzd  -gôzda tudi prágózd -a m, mn. prágozdóvi tudi prágôzdi tudi prágózdi (- -ó; -ọ̑) 1. gozd, ohranjen v naravnem stanju: izgubiti se v pragozdu; bukov pragozd na Gorjancih / tropski pragozdovi 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: ni se znašel v pragozdu miz, klopi in stolov
  16.      prágózden  in prágôzden -dna -o prid. (-ọ̑; -ó) nanašajoč se na pragozd: pragozdne rastline, živali / pragozdni rezervat
  17.      práhovka  -e ž () knjiž. krpa za prah: pobrisati prah s prahovko ◊ teh. steklena posoda z zamaškom za shranjevanje prašnatih in zrnatih snovi
  18.      prahóvnica  -e ž (ọ̑) nekdaj rog, mošnja za smodnik: napolniti prahovnico s smodnikom
  19.      práizvòr  -ôra m (- -ó) knjiž. prvi, osnovni vir: praizvor hrane je rastlina / zanj je bila narava praizvor vsakega umetniškega dela ● knjiž. raziskovati praizvor Slovanov izvor
  20.      prákomunístičen  -čna -o (-í) pridevnik od prakomunizem: prakomunistična družba
  21.      prákomunízem  -zma m (-) soc. praskupnost: življenje v prakomunizmu
  22.      prákrščánstvo  -a s (-) knjiž. prvotno krščanstvo: značilnost prakrščanstva
  23.      práktičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost praktičnega: poudarjati praktičnost šolskega pouka / praktičnost oblačil / ženska praktičnost / presenetila ga je njegova bistrost in praktičnost
  24.      prálnost  -i ž () lastnost, značilnost takega, ki se da prati: preizkusiti pralnost blaga
  25.      prámóč  -í ž (-ọ̑) knjiž. naravna, prvinska moč: pramoč ljubezni

   31.601 31.626 31.651 31.676 31.701 31.726 31.751 31.776 31.801 31.826  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA