Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (30.951-30.975)



  1.      potezáča  -e ž (á) knjiž., redko žaga, ki jo vlečeta dva človeka; dvoročna žaga: žagati s potezačo
  2.      potezálo  -a s (á) priprava, navadno v obliki vrvi, palice, za potegovanje, vlečenje: potegniti potezalo pri svetilki; potezalo zvonca
  3.      potézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od potezati: potezanje vrvi / potezanje z lokom / potezanje za naklonjenost
  4.      potézati  -am nedov. (ẹ̄) knjiž. potegovati: z roko potezati po čelu / otrok je potezal mamo za krilo / potezati se za naklonjenost / potezati se za mesto učitelja
  5.      potézen  -zna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na potegovanje, vlečenje: potezna moč / potezna verižica, vrvica, žica / potezna svetilka; potezna zavesa ♦ elektr. potezno stikalo stikalo, katerega vzvod se proži s potezno vrvico
  6.      potézica  -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od poteza: opazil je vsako potezico na obrazu / tipična potezica njegovega značaja
  7.      potéžkati  -am dov. (ẹ̑) z dvigom z rokami poskusiti ugotoviti težo: potežkati grozd, košaro; previdno, skrbno potežkati / potežkal je sekiro v roki
  8.      potežkávati  -am nedov. () z dvigom z rokami poskušati ugotoviti težo: potežkavati nahrbtnik / potežkaval je denar na dlani
  9.      potíca  -e ž (í) pecivo iz kvašenega razvaljanega in zvitega testa z različnimi nadevi: jesti, speči potico; postregli so jim s čajem in potico; odrezati kos potice / makova potica z makovim nadevom; medena, ocvirkova, orehova, pehtranova, rozinova potica
  10.      potíčevje  -a s (í) nar. nadev (za potico): namazati testo s potičevjem
  11.      potíčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od potica: kako dobra potičica
  12.      potíčka  -e ž (í) manjšalnica od potica: potice in potičke / ekspr. za praznike bom spekla dobro potičko // kar je temu podobno: deklice so na dvorišču pekle potičke iz blata
  13.      potíhce  prisl. () nar. zahodno tiho, natiho: potihce je stopil za drevo
  14.      potíhel  -hla -o [ǝ] prid. (í) knjiž., redko ki je postal tih, tišji: potihli fantje / stopal je po potihli ulici; prim. potihniti
  15.      potíhem  in po tíhem prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihem jokati, vprašati; prišel je čisto potihem / le potihem, da te kdo ne sliši 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihem dela proti meni; kar potihem se je preselil // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihem upa, da se bo srečno izteklo / sosedje se mu potihem smejejo
  16.      potíhniti  -em dov.) 1. drug za drugim utihniti: glasovi so potihnili // postati tih, tišji: za trenutek potihniti 2. postati manj intenziven, manj izrazit: hrup je potihnil; veter je potihnil; prim. potihel
  17.      potího  in po tího prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potiho dihati, govoriti, peti; vojaki so potiho kleli; potiho odpreti vrata; strune so najprej zvenele potiho, potem glasneje / ekspr. mamica je prišla v sobo potiho potiho 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potiho je podpiral partizane // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potiho se vsem posmehuje; pa jo le ljubi, samo potiho
  18.      potíhoma  prisl. () 1. izraža, da se dejanje dogaja malo slišno ali neslišno: potihoma govoriti, vprašati; vrata se potihoma odpirajo; potihoma stopati; beri bolj potihoma 2. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja okolici prikrito, neopazno: potihoma so opravili svojo nalogo; potihoma se je splazil v kuhinjo // izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito: potihoma si je moral priznati, da ni imel prav
  19.      potihováti  -újem nedov.) knjiž. 1. postajati tih, tišji: hrup je potihoval in spet naraščal 2. postajati manj intenziven, manj izrazit: vihar potihuje
  20.      potikáč  -a m (á) redko potepuh, klatež: nadležni potikači
  21.      potíkanje  -a s () glagolnik od potikati: potikanje sadik / večletno potikanje po svetu
  22.      potíkati  -am nedov. () drugega za drugim dajati, spravljati v zemljo: potikati čebulčke, sadike ● potikal je prst skozi mrežo in ga spet umikal vtikal potíkati se ekspr., s prislovnim določilom 1. hoditi brez cilja, namena: rad se s puško potika po gozdu; ker je bil brez prenočišča, se je vso noč potikal po ulicah; potikati se okrog 2. prebivati, živeti (v različnih krajih) zunaj doma: ker so ga iskali biriči, se je več let potikal po gozdovih; kaj se boš potikal po svetu, pri tujih ljudeh, domov pridi / vse življenje se potikam po menzah hranimekspr. okoli hlevov se je vsako noč potikal medved hodil; ekspr. tam se potikajo volkovi živijo, so; ekspr. namesto da bi delal, se potika potepa, pohajkuje; ekspr. kod se pa potika tako dolgo kje je, se mudi, zadržuje
  23.      potíkati se  -am se dov. () pog. začeti se tikati: že po nekaj dneh sta se potikala
  24.      potílen  -lna -o prid. () farm. ki pospešuje potenje: potilni čaj, prašek ♦ med. potilna kopel
  25.      potílnica  -e ž () prostor za potenje: visoka temperatura v potilnici; pren., ekspr. poleti je avtobus prava potilnica

   30.826 30.851 30.876 30.901 30.926 30.951 30.976 31.001 31.026 31.051  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA