Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (29.101-29.125) 
- póltŕden -dna -o [u̯t] prid. (ọ̑-ŕ ọ̑-r̄) ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi ♪
- poltrétji -a -e [u̯t] štev. (ẹ́) izraža število dve in pol: zid je visok poltretji meter; poltretjo uro hoda dve uri in pol / otroci od poltretjega leta naprej ♪
- polu gl. pol prisl. ♪
- polúcija -e ž (ú) 1. med. iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti v spanju: imeti polucije 2. knjiž. onesnaženje, onesnaževanje: polucija rek, zraka ♪
- polúckati -am dov. (ȗ) pog., ekspr. popiti (alkoholno pijačo): poluckati vino in žganje / polucka tudi pol litra kave ♪
- pólugásel -sla -o [ou̯-ǝu̯] prid. (ọ̑-á) knjiž. skoraj ugasel: polugasli ognji / človek s polugaslimi očmi ♪
- polúkati -am dov. (ȗ) zastar. pogledati, pokukati: polukati skozi ključavnico / prve pomladanske cvetlice so že polukale iz zemlje ♪
- polúlanka -e ž (ȗ) otr. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča: polletna polulanka ♪
- polúlati -am dov. (ȗ) otr. zmočiti s sečem: otrok polula plenice; pes je polulal drog polúlati se opraviti malo potrebo: ali si se že polulal; polulati se v hlačke / otrok se polula v kahlico polúlan -a -o: otrok je polulan; polulane plenice ♪
- polúmpati -am dov. (ȗ) pog. krajši čas veseljačiti, popivati: včasih rad (malo) polumpa ♪
- póluráden -dna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȃ) ki ima določene značilnosti uradnega: poluradna izjava / poluradno glasilo / poluradni rezultati ♦ jur. poluradni obisk obisk državnega funkcionarja ali delegacije na povabilo ustreznega državnega organa ali funkcionarja druge države zaradi posvetovanja o določenih vprašanjih pólurádno prisl.: poluradno potrditi novico ♪
- pólúren -rna -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȗ) ki traja pol ure: poluren odmor, sprehod; polurna zamuda ♪
- pólúsnje -a [ou̯] s (ọ̑-ú) obrt., navadno v zvezi vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom: v polusnje vezana knjiga ♦ zal., kot označba načina vezave Ivan Cankar, Črtice, polusnje [pl. us.] ♪
- pólusnjén -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ẹ̄) obrt., v zvezi polusnjena vezava vezava z usnjenim hrbtom: cena polusnjene vezave / knjiga v polusnjeni vezavi ♪
- polúta -e ž (ū) 1. polovica zemeljske oble; polobla: severna, zahodna poluta / zemeljska poluta 2. anat. polovica velikih ali malih možganov; hemisfera: desna poluta / možganska poluta 3. publ., navadno s prilastkom stran, del: izobraževalna in raziskovalna poluta muzejstva / temna in svetla poluta življenja ♪
- polután -a m (ȃ) zastar. 1. mešanec, križanec: mati tega polutana je Kitajka, oče pa Amerikanec / polutan konja z oslico 2. izrodek, izvržek: moralni polutan ♪
- polutánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na polutane: polutanske živali ♪
- polutánstvo -a s (ȃ) zastar. 1. lastnost, značilnost polutanskega: rasno polutanstvo 2. polovičarstvo, omahljivost: revolucija leta 1848 je propadla zaradi polutanstva buržoazije ♪
- poluterániti -im dov. (á ȃ) narediti kaj protestantsko, evangeličansko: poluteraniti prebivalce; poluteranilo se je zlasti plemstvo ♪
- polútnik -a m (ȗ) knjiž. umišljen krog na zemeljski površini, ki deli zemljo na severno in južno polovico; ekvator: pokrajine ob polutniku ♪
- pólvečéren -rna -o [u̯v] prid. (ọ̑-ẹ́) v zvezi polvečerna obleka boljša, navadno srednje dolga, ženska obleka za popoldanske ali večerne družabne prireditve: prišla je v polvečerni obleki ♪
- pólvélter [u̯v] neskl. pril. (ọ̑-ẹ́) šport., v zvezi polvelter kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 60 in 63,5 kg: zmagati v polvelter kategoriji; boksar polvelter kategorije ♪
- pólvisòk -ôka -o [u̯v] prid. (ọ̑-ȍ ọ̑-ó) srednje visok: polvisok plot / polvisok cilinder; polvisoki čevlji ♪
- pólvodník -a [u̯v] m (ọ̑-í) nestrok. polprevodnik: uporaba polvodnikov v elektroniki / izdelovati polvodnike ♪
- pólvojáški -a -o [u̯v] prid. (ọ̑-á) knjiž. napol vojaški: polvojaška organizacija / nositi polvojaško čepico ♪
28.976 29.001 29.026 29.051 29.076 29.101 29.126 29.151 29.176 29.201 
