Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (28.651-28.675)


  1.      pólh  -a [u̯h] m (ọ̄ ọ́) gozdni glodavec s sivim, po trebuhu belim kožuhom in košatim repom: loviti polhe; spi kot polh trdno; debel kot polh / jesti polhe / past za polhe ♪
  2.      pólhar  -ja [u̯h] m (ọ̑) lovec na polhe: je izkušen polhar ♪
  3.      pólharski  -a -o [u̯h] prid. (ọ̑) nanašajoč se na polharje ali polharstvo: polharska razstava / polharska noč ♪
  4.      pólharstvo  -a [u̯h] s (ọ̑) dejavnost polharjev: v teh krajih je razširjeno polharstvo ♪
  5.      pólhati  -am [u̯h] nedov. (ọ̑) nar. loviti polhe: polhali so celo noč ♪
  6.      pólhek  -hka [u̯h] m (ọ̄) manjšalnica od polh: mladi polhki ♪
  7.      pólhov  -a -o [u̯h] prid. (ọ́) nanašajoč se na polhe: sušiti polhove kožice / star. nosi polhovo kapo polhovko ♪
  8.      polhovína  -e [u̯h] ž (í) 1. polšje krzno: kučma iz polhovine 2. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polhovine ♪
  9.      pólhovka  -e [u̯h] ž (ọ́) kučma, kapa iz polhovih kožic, polhovine: pozimi so nosili polhovke ♪
  10.      poli...  prvi del zloženk nanašajoč se na večje, veliko število: poligraf, polimorfen, politehnik, politonalen ♪
  11.      poliakríl  -a m (ȋ) kem. s polimerizacijo akrilne kisline ali njenih estrov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo lakov ♪
  12.      poliakrílen  -lna -o (ȋ) pridevnik od poliakril: poliakrilna vlakna ♪
  13.      poliakrílnitríl  -a m (ȋ-ȋ) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za umetna vlakna ♪
  14.      poliakrílnitrílen  -lna -o (ȋ-ȋ) pridevnik od poliakrilnitril: poliakrilnitrilna vlakna ♪
  15.      poliamíd  -a m (ȋ) kem. s polikondenzacijo navadno aminokislin in aminov nastala umetna snov, ki se uporablja zlasti za izdelavo umetnih vlaken ♪
  16.      poliamíden  -dna -o (ȋ) pridevnik od poliamid: poliamidna vlakna ♪
  17.      poliandríja  -e ž (ȋ) knjiž. zakon žene z več možmi hkrati; mnogomoštvo: živeti v poliandriji ♪
  18.      poliartrítis  -a m (ȋ) med. vnetje sklepov: kronični poliartritis ♪
  19.      políca 1 -e ž (í) 1. vodoravna deska za odlaganje, shranjevanje predmetov, pritrjena na steni ali v omari: montirati polico; postaviti vazo na polico; ozka, visoka polica / knjižna polica; omara s policami ∙ ekspr. v shrambi se šibijo police shramba je dobro založena; knjiga bo kmalu prišla na knjižne police bo izšla; bo v prodaji // kar je po obliki temu podobno: police in strešice na fasadi; polica nad kaminom / okenska polica 2. vodoravni ali rahlo nagnjeni del med strmimi ploskvami pri terasastem svetu: prečkati polico; travnata polica; hiše na polici; polica in brežina ♪
  20.      políca 2 -e ž (í) navadno v zvezi zavarovalna polica listina s podatki o sklenjeni zavarovalni pogodbi: izdati polico; prošnja za razveljavitev police / nezgodna zavarovalna polica ♪
  21.      policáj  -a m (ȃ) nav. ekspr. miličnik, policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih ♪
  22.      policájski  -a -o prid. (ȃ) nav. ekspr. miličniški, policijski: policajska uniforma / policajska služba ♪
  23.      policéntričen  tudi policêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) knjiž. ki ima več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: policentrični razvoj gospodarstva ♪
  24.      policentrízem  -zma m (ȋ) knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem ♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju ♪
  25.      policíja  -e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milice ◊ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil ♪

   28.526 28.551 28.576 28.601 28.626 28.651 28.676 28.701 28.726 28.751  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA