Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (2.801-2.825)
- okàt -áta -o prid. (ȁ ā) ki ima veliko očes: okat krompir // redko ki ima velike oči: okata ženska ♪
- ókati -am nedov. (ọ̄) lingv. 1. izgovarjati glas o namesto a: okati in akati 2. v ruskem okolju izgovarjati glas o namesto a za pisani o: v tej vasi okajo okajóč -a -e: okajoča narečja ♪
- okávsati -am dov. (ȃ) nav. ekspr. s kljuvanjem raniti: kokoš je okavsala otroka; petelina sta se okavsala ♪
- okay gl. okej ♪
- okazionalízem -zma m (ȋ) iz Descartove filozofije izhajajoča filozofsko-teološka smer v 17. stoletju, ki trdi, da je odnos med duhovnostjo in materialnostjo določen z božjim dejanjem: pripadnik okazionalizma ♪
- okcidènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) knjiž., redko zahod: orient in okcident ♪
- okej tudi okay [ókéj] prid. neskl. (ọ̑-ẹ̑) žarg. 1. dober, izvrsten: kosilo je bilo okej 2. v povedno-prislovni rabi dobro, v redu: s stanovanjem je vse okej ♪
- okej tudi okay [ókéj] medm. (ọ̑-ẹ̑) žarg. izraža zadovoljstvo, privolitev: pravite, da je vse pripravljeno. Okej [O.K.] ♪
- ôkel ôkla in ókel ókla m (ó; ọ́) močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona: zlomljen okel / prodajati okle // knjiž. čekan: močni merjaščevi okli ♪
- ôkence -a [kǝn] s, mn. tudi ókenca (ō) 1. manjšalnica od okno: hiša ima majhna okenca; okroglo, štirioglato okence; zamreženo kletno okence / odpreti, zapreti okence / potrkati na okence / okence kamere 2. odprtina v pregradi, (večjem) oknu zaradi poslovanja s strankami: pririnil se je do okenca; stati v vrsti pred okencem; uslužbenec pri okencu / bančno, blagajniško, poštno okence 3. kvadrat (v razpredelnici): vpisati številke v ustrezna okenca / razpredelnica ima veliko okenc / okenca mreže ◊ anat. okroglo okence odprtina med srednjim in notranjim ušesom, zaprta z membrano; lov. okence znamenje bele barve na zadku srnjadi in na začetku peruti divjega petelina ♪
- ôkenček -čka [kǝn] m (ō) nav. ekspr. okence: zazidati okenček / stati v vrsti pri okenčku ♪
- ôkenski tudi ókenski -a -o [kǝn] prid. (ō; ọ́) nanašajoč se na okno: železni okenski križi; okenska mreža / okenska odprtina; motne okenske šipe; odpreti obe okenski krili / okenska polica / dolge okenske zavese / balkonske in okenske cvetlice ♦ grad. okenski okvir okvir, ki se vzida v okensko odprtino za nameščanje okenskih kril; okenski parapet stena v prostoru med spodnjim okenskim robom in tlemi; okenska preklada preklada nad oknom; obrt. okensko zatikalo priprava, ki onemogoča gibanje odprtega okenskega krila ♪
- oképati -am dov. (ẹ̄) obmetati s kepami (snega): na poti domov so jo okepali ♪
- óker ókra m (ọ́) rumeno rjava barva: oker je potemnel / pobarvati z okrom ♪
- okínčati -am dov. (ȋ) zastar. okrasiti, olepšati: stene je okinčala s podobami okínčan -a -o: lepo okinčana stavba ♪
- okínjak -a m (ȋ) nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak ♪
- okís -a m (ȋ) zastar. oksid: svinčev okis ♪
- okísanje -a s (ȋ) glagolnik od okisati: okisanje solate / okisanje krme ♪
- okísati -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj kislo: posoliti in okisati fižol; okisati z limoninim sokom // povzročiti, da postane kaj kislo: okisati zelje 2. agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu; silirati: okisati travo / okisati krmo okísati se zaradi vrenja postati kisel: vino se je že okisalo okísan -a -o: okisani krompir krompirjeva solata; prav okisana solata; močiti koga z okisano vodo ♪
- okísniti -em dov. (í ȋ) nav. 3. os. postati kisel: juha je okisnila / mleko okisne se skisa ♪
- okítiti -im dov. (í ȋ) star. okrasiti, olepšati: vsa okna so okitili; okititi z venci okíčen in okíten -a -o: okičeni konji ♪
- oklasíti se -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn (ȋ í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila ♪
- oklást -a m (ȃ) bot. rastlina z belimi cveti v socvetjih, Spergula: puliti lobodo, oklast in drug plevel / njivski oklast ♪
- okláti okóljem dov., okôlji okoljíte (á ọ́) raniti a) z ugrizi: pes ga je oklal; volk je oklal živino b) ekspr. z nožem, rezilom: tako ga je oklal, da je bil ves krvav; na veselici sta se oklala ♪
- oklatíti in oklátiti -im, tudi oklátiti -im dov. (ȋ á; á) s klatenjem spraviti z drevesa: oklatiti orehe / hruško, oreh so že oklatili ♪
2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851 2.876 2.901