Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (27.151-27.175) 
- podgána -e ž (á) 1. večji, škodljiv glodavec z zelo dolgim repom: uničevati, zatirati podgane; cviljenje podgan / past za podgane 2. nizko ničvreden, malovreden človek: spet je tu ta podgana; nadzornik v rudniku je bil prava podgana / kot psovka izgini, podgana / človeške podgane ● ekspr. podgane že zapuščajo ladjo neznačajni, dvolični ljudje zapuščajo gibanje, stranko, podjetje, ker čutijo, da bi bilo zaradi poslabšanja položaja nevarno ostati; slabš. leteče podgane golobi ◊ zool. črna, siva podgana; podgana vrečarica podgani podoben, na drevju živeči ameriški sesalec, Didelphis ♪
- podgánar -ja m (ȃ) 1. lov. pes, izučen za uničevanje podgan in miši: gojiti podganarje; majhen podganar 2. nizko ničvreden, malovreden človek: s tem podganarjem ne imej nič opraviti / kot psovka prekleti podganar, izgini že ♪
- podgánji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na podgane: podganji mladič; podganje gnezdo / podganji rep / slabš.: mož s podganjim obrazom; ima majhne, podganje oči / podganji strup strup za uničevanje podgan ♦ zool. podganja bolha bolha, ki živi v Indiji in Afriki in prenaša povzročitelja kuge, Xenopsylla cheopis ♪
- pódgêslo -a s (ȍ-é) lingv. jezikovna oblika določene geselske besede, ki je v slovarju v okviru gesla prikazana samostojno ♪
- podgláven -vna -o prid. (ā) redko, v zvezi podglavna blazina vzglavna blazina: podložiti s podglavno blazino ♪
- podglávnik -a m (ȃ) redko vzglavna blazina: postelja s številnimi podglavniki ♪
- pòdgléženj -žnja m (ȍ-ẹ́) anat. del noge pod gležnjem; nart ♪
- podgóbje -a s (ọ̑) bot. mrežasto razrasle nitke, iz katerih zrastejo gobe, glive; micelij: zelo razraslo podgobje ♪
- podgórec -rca m (ọ̑) kdor živi v podgorju ali je doma iz podgorja: hribovci in podgorci ♪
- podgoréti -ím dov., podgôrel (ẹ́ í) nar. zahodno zažareti, zardeti: zvečer je nebo podgorelo / od vina mu je obraz podgorel ♪
- podgórje -a s (ọ̑) geogr. raven svet ob vznožju gor: pirenejsko podgorje; široko podgorje Alp ♪
- podgórski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na podgorce ali podgorje: podgorski kraji / podgorske navade ♪
- podgrádje -a s (ȃ) knjiž. srednjeveško mesto, naselje pod gradom: vojvodski grad z dvema podgradjema ♪
- podgrêbsti -grêbem dov., podgrébel podgrêbla; tudi podgrêben (é) spraviti na kup in pokriti s pepelom: podgrebsti žerjavico / podgrebla je ogenj in odšla spat ♪
- podgrívka -e ž (ȋ) zool. lastovka, ki živi ob bregovih rek, Riparia riparia: cvrčanje podgrivk ♪
- podgrlína -e ž (í) viseča koža pod vratom goveda: potrepljati vola po podgrlini ♪
- podgŕlje -a s (ȓ) viseča koža pod vratom goveda; podgrlina: bikovo podgrlje ♪
- podgròm -ôma m (ȍ ó) zastar. protin: muči ga podgrom ♪
- podgrômast -a -o prid. (ó) zastar. protinast: betežen in podgromast starec; hodi kot podgromasta kokoš ♪
- pòdgrúpa -e ž (ȍ-ú) kar ima v okviru kake skupine enake, podobne značilnosti; podskupina: razdeliti kaj v grupe in podgrupe ◊ mat. množica elementov v grupi, med katerimi obstaja ena računska operacija ♪
- podhladítev -tve ž (ȋ) glagolnik od podhladiti: umrl je zaradi podhladitve ♪
- podhladíti -ím dov., podhládil (ȋ í) med. ohladiti na temperaturo, nižjo od normalne: podhladiti človeka; telo se je podhladilo podhlajèn -êna -o: podhlajen alpinist ♦ fiz. podhlajena para para, ohlajena na temperaturo, nižjo od rosišča, ne da bi se utekočinila; podhlajena tekočina tekočina, ohlajena na temperaturo, nižjo od tališča, ne da bi se strdila ♪
- podhòd -óda m (ȍ ọ́) prostor pod cesto, železniško progo za prehod pešcev: zgraditi podhod pod cesto; nadhodi in podhodi ♪
- podhránjen -a -o prid. (ā) neustalj. nedohranjen: veliko otrok je podhranjenih / podhranjen in izčrpan je ♪
- podhránjenost -i ž (ā) neustalj. nedohranjenost: velika podhranjenost otrok ♪
27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176 27.201 27.226 27.251 
