Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (27.126-27.150)



  1.      podelílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica
  2.      podelítev  -tve ž () glagolnik od podeliti: podelitev diplom / brezplačna podelitev šolskih knjig
  3.      podelíti  -ím dov., podélil ( í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja
  4.      podeljevánje  -a s () glagolnik od podeljevati: podeljevanje medalj / podeljevanje akademskih naslovov; podeljevanje posojil, štipendij / podeljevanje vlog v gledališču
  5.      podeljeváti  -újem nedov.) dajati komu kaj, zlasti na slovesen način: dekan je začel podeljevati diplome; podeljevati odlikovanja // knjiž. dajati sploh: podeljevati posestva / podeljevati kredite / podeljevati plemiške naslove
  6.      podelováti  -újem dov.) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati
  7.      podemokrátiti  -im dov.) narediti kaj demokratično: podemokratiti družbeni sistem; upravljanje se je podemokratilo / ekspr. podemokratiti strokovno izrazje narediti bolj razumljivo
  8.      pôden  -dna -o prid. (ō) nanašajoč se na pod, tla: podni lak; podne in stenske letve; podno loščilo / podne površine / podna vrata so zaškripala
  9.      pòdenôta  -e ž (-ó) kar v okviru enote tvori, predstavlja funkcionalno celoto: v sestavi poslovne enote sta dve podenoti; vso snov so razdelili v več podenot
  10.      podesetériti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) narediti desetkrat tolikšno: podeseteriti proizvodnjo krmil // ekspr. zelo pomnožiti, povečati: svoje premoženje je podeseteril; z zimo so se težave podeseterile podesetérjen -a -o: njihove sile so podeseterjene
  11.      podesetóriti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) podeseteriti: podesetoriti pridelke / to je podesetorilo njihovo moč podesetórjen -a -o: delal je s podesetorjeno vnemo
  12.      podeskáti  -ám [dǝs] dov.) les. obložiti, pokriti z deskami: podeskati stene
  13.      podést  -a m (ẹ̑) 1. večja ploskev med stopnicami ali na koncu stopnic; stopniščni počivalnik, stopniščni presledek: postati na podestu; stopnice s podesti / stopniščni podest 2. arhit. dvignjeni del tal, poda: s podestom pregrajena dvorana
  14.      podesta  tudi podestà -ja [-stá] m () 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave: tako je odločil podesta 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: mestu je načeloval podesta
  15.      podestat  gl. podeštat
  16.      podésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na podest: podestna površina / podestna ograja
  17.      podeštát  in podestát -a m () nar. 1. v fašistični Italiji od vlade imenovani predstojnik občinske uprave; podesta: sprejem pri podeštatu 2. v italijanskem okolju, v srednjem veku predstojnik komune: koprski podeštat
  18.      podeželàn  in podeželán tudi podeželján tudi podeželjàn -ána m ( á; ) kdor živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščani in podeželani
  19.      podeželánka  tudi podeželjánka -e ž () ženska, ki živi na podeželju ali je doma s podeželja: meščanke in podeželanke
  20.      podežêlec  -lca m () knjiž., redko podeželan: norčeval se je iz podeželcev
  21.      podežêlen  -lna -o prid. () zastar. podeželski: podeželno mesto
  22.      podežêlje  -a s, rod. mn. tudi podežêlij () področje zunaj večjih mest: prišel je s podeželja; oditi na podeželje; živeti na podeželju; pospešiti razvoj podeželja / podeželje se seli v mesto podeželani
  23.      podežêlski  -a -o prid. () nanašajoč se na podeželje: podeželski kraj; podeželski zdravnik / podeželski mir / podeželska miselnost ozka, omejena
  24.      podežéven  -vna -o [dǝž] prid. (ẹ́) ki je po dežju: podeževni hlad
  25.      pòdfárica  -e ž (-á) nar. podružnica: Od desnega konca teh gozdov gleda Sveti Peter, trebeljanska podfarica, s svojo staro kapelico romanskega sloga (Prežihov)

   27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176 27.201 27.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA