Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (27.076-27.100)



  1.      podátkarstvo  -a s () knjiž. naštevanje, popisovanje dejstev brez sintetičnega vrednotenja; faktografija: za pozitivistično metodo značilno podatkarstvo
  2.      podátkoven  -vna -o prid. () nanašajoč se na podatek: podatkovne nepravilnosti ♦ elektr. podatkovna zbirka urejena skupina podatkov pri (elektronskem) računalniku
  3.      podávati  -am nedov. () zastar. dajati: podavali so mu svoje izdelke / podavati zavetje mrčesu / podavati zemljepisno snov na različne načine podajati
  4.      podáviti  -im dov., tudi podavíla (á ā) drugega za drugim zadaviti: lisica je podavila kokoši
  5.      pòdbán  -a m (-) v stari Jugoslaviji namestnik bana: ban in podban
  6.      podbárvati  -am dov. () um. nanesti osnovno barvo: pripraviti platno za slikanje in ga podbarvati; pren. ironično podbarvati groteske iz meščanskega življenja
  7.      podbelíti  in podbéliti -im dov. ( ẹ́) gozd. odstraniti skorjo, lubje z debla v obliki pasu: podbeliti smreke
  8.      podbírati  -am nedov. ( ) 1. trgati, odstranjevati gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: kjer ne podbirajo, izločajo gnilo grozdje ob trgatvi 2. odstranjevati nepotrebne mladike, stare liste; obirati: podbirati peso, trto
  9.      podbíti  -bíjem dov., podbìl (í ) 1. žel. z udarjanjem narediti podlago iz stolčenega kamenja bolj trdno: dobro podbiti železniške pragove 2. nar. zahodno opremiti s kovinskim delom spodnji del česa; podkovati: podbiti čevlje
  10.      podbóčiti se  -im se dov. (ọ̄ ọ̑) upreti roke v boke: vzravnal se je in se podbočil / podbočiti se z obema rokama; podbočila je roki in odgovorila podbóčen -a -o: s podbočenima rokama se je postavila pred vrata
  11.      podbòj  -ôja m ( ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal
  12.      podbrádek  -dka m () 1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka // zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek 2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši
  13.      podbráden  -dna -o prid. () ki je, se nahaja pod brado: podbradne kocine kozla / podbradni jermen jermen, ki se daje pod brado
  14.      podbrádnica  -e ž () vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust
  15.      podbrádnik  -a m () 1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi 2. redko slinček: privezati otroku podbradnik ◊ muz. ploščica na violini, na katero se nasloni brada
  16.      podbránati  -am tudi podbranáti -ám dov. (ā; á ) z brananjem pokriti z zemljo: pšenico so posejali in takoj podbranali
  17.      podbráti  -bêrem dov., stil. podberó; podbrál (á é) 1. potrgati, odstraniti gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: podbrati grozdje 2. odstraniti nepotrebne mladike, stare liste; obrati: podbrati zelje
  18.      podbúda  -e ž () knjiž., redko spodbuda: dajati tovarišem podbudo; to naj vam bo v podbudo
  19.      pòdcelína  -e ž (-í) geogr. velik, precej samostojno oblikovan del celine: indijska podcelina
  20.      podcéniti  -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge
  21.      podcenjeválen  -lna -o prid. () ki izraža podcenjevanje: kazati podcenjevalen odnos do problema
  22.      podcenjevánje  -a s () glagolnik od podcenjevati: podcenjevanje sovražnika; podcenjevanje lastnih sposobnosti ∙ s podcenjevanjem gleda na njegovo umetnost podcenjuje jo
  23.      podcenjeváti  -újem nedov.) prisojati čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: ne podcenjuje ga; fant se preveč podcenjuje / podcenjevati nevarnost podcenjeván -a -o: v javnosti podcenjevan pesnik
  24.      pòdcentrála  -e ž (-) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali
  25.      podcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave

   26.951 26.976 27.001 27.026 27.051 27.076 27.101 27.126 27.151 27.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA