Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (26.501-26.525)



  1.      plahodúšen  -šna -o prid.) knjiž., redko plah, malodušen: plahodušen človek / plahodušne misli
  2.      pláhoma  prisl. (ā) knjiž., redko boječe, plašno: plahoma vprašati
  3.      pláhost  -i ž (á) lastnost plahega človeka: čudili so se njegovi plahosti; hliniti plahost / s plahostjo se je vključeval v debato / knjiž. otroška plahost v temi boječnost
  4.      plahôta  -e ž (ó) knjiž. boječnost: divjad je izgubila vso plahoto; zajčja plahota // strah, tesnoba: obšla ga je neka plahota; stresla se je v plahoti
  5.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave
  6.      plamenomèt  -éta m ( ẹ́) voj. orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi plamenomete
  7.      planetoíd  -a m () nav. mn., astr. majhen planet, ki kroži okoli Sonca v prostoru med Marsom in Jupitrom; asteroid: odkriti, opaziti nov planetoid / umetni planetoid Mariner
  8.      planétov  -a -o (ẹ̑) pridevnik od planet: planetov tir; planetova površina
  9.      planínarstvo  -a s () 1. knjiž. planinstvo: ni se še odrekel planinarstvu / gojiti planinarstvo 2. nar. gorenjsko planšarstvo: poživiti planinarstvo
  10.      planínstvo  -a s () dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci
  11.      plánkonkáven  -vna -o prid. (-) fiz. na eni strani raven, na drugi vbočen: plankonkavna leča
  12.      plánkonvéksen  -sna -o prid. (-ẹ̑) fiz. na eni strani raven, na drugi izbočen: plankonveksna leča
  13.      plánkton  -a m () biol. združba organizmov, ki lebdijo v morju ali jezerih: loviti plankton; ribe se hranijo s planktonom; razvoj planktona / rastlinski, živalski plankton
  14.      plánktonski  -a -o prid. () nanašajoč se na plankton: planktonski organizem; planktonska ličinka / planktonske rastline, živali / planktonska mreža iz več plasti gosto tkanega blaga narejena mreža za lovljenje planktona
  15.      planktónt  -a m (ọ̑) nav. mn., biol. posamezen organizem planktona: rastlinski morski planktonti
  16.      planôta  -e ž (ó) višji, precej raven ali rahlo razgiban svet v hribovju, gorovju: kraška, travnata planota; z roba planote se je odprl pogled na vso dolino / visoka planota / ekspr. morska planota
  17.      planôtast  -a -o prid. (ó) ki ima veliko planot: iz letala so opazovali planotast svet pod seboj; planotasto gorstvo // podoben planoti: stal je sredi planotaste jase
  18.      planôtica  -e ž (ó) manjšalnica od planota: na vrhu hriba se je razprostirala planotica
  19.      plánšarstvo  -a s () dejavnost planšarjev: planšarstva se je naučil od starejših planšarjev; pomen planšarstva na Gorenjskem
  20.      plapolánje  -a s () glagolnik od plapolati: že od daleč se je videlo plapolanje zastav / opazoval je plapolanje ognja na ognjišču; ni mogel brati zaradi plapolanja svetlobe / nemirno plapolanje domišljije // šum, ki ga povzroča tako gibanje: ležal je na jadrnici in prisluškoval plapolanju jader ◊ elektr. neredno in počasno spreminjanje svetlobe
  21.      plapoláti  -ám nedov.) 1. viseti in se valujoče gibati zaradi premikanja zraka: perilo plapola; zastave plapolajo / jadro plapola v vetru; peljala se je na kolesu in dolgi lasje so ji plapolali 2. goreti z močnim, sem in tja premikajočim se plamenom: ogenj plapola na ognjišču; plameni kresa so visoko plapolali / na mizi je plapolala sveča 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: groza, ljubezen ji plapola v očeh; v njenem srcu je plapolala ena želja ● knjiž., ekspr. glasovi zvonov plapolajo v mraku se razlegajo; knjiž., ekspr. otrok je plapolal z ročicami mahal; črne lise so mu plapolale pred očmi plesale plapoláje: izza dreves se je plapolaje svetlikal ogenj plapolajóč -a -e: plapolajoči lasje; plapolajoč ogenj, plamen; plapolajoča luč; že oddaleč so videli plapolajoče zastave
  22.      plástičnost  -i ž (á) lastnost, značilnost plastičnega: plastičnost gline; steklo nima plastičnosti; nekatere snovi se zaradi plastičnosti dajo dobro oblikovati / občudoval je plastičnost oseb na sliki; plastičnost njegovih kipov je izrazita; plastičnost reliefa / plastičnost pesnikovega izraza, jezika / ekspr. pisatelj je pokazal svoje junake v vsej plastičnosti ◊ fiz. meja plastičnosti najmanjša obremenitev, ki obliko telesa trajno spremeni
  23.      plástoma  prisl. () zastar. v plasteh, po plasteh: krompir in meso zložiti plastoma v posodo
  24.      plastovít  -a -o prid. () plastnat, plastast: plastovita skala ♦ petr. plastovita usedlina usedlina, ki se je usedala v plasteh plastovíto prisl.: plastovito obarvan kristal
  25.      plastrón  -a m (ọ̑) 1. obl. okrasni vstavek, navadno barvno drugačen od podlage, na sprednji strani ženskih bluz, oblek, moških srajc: kupila si je temno modro obleko z belim plastronom; plastron iz čipk 2. šport. usnjena prevleka, ki pri sabljanju varuje prsi pred udarci: kupil si je nov floret in plastron

   26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 26.501 26.526 26.551 26.576 26.601  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA