Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (26.376-26.400) 
- pikolóvski -a -o prid. (ọ̑) ekspr. ki pretirava v zahtevah po natančnosti: pikolovski človek; očitali so mu, da je pikolovski / pikolovska natančnost ♪
- pikolóvstvo -a s (ọ̑) ekspr. pretiravanje v zahtevah po natančnosti: njegovo pikolovstvo je vsem presedalo ♪
- pikón -a m (ọ̑) nar. kramp, navadno samo s sekalom: tla so bila trda, zato je kopal s pikonom ♪
- píkov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na pik2: pikov as / ogledalo pikove oblike ♪
- pikpòk -ôka m (ȍ ȏ) glas, glasovi pri udarjanju s cepcem, bičem: pikpok cepcev se je za hip ustavil ♪
- pìk pòk medm. (ȉ-ȍ) posnema glasove pri udarjanju s cepcem, bičem: pastir šviga z bičem, da poka: pik pok; pik pok, se oglaša s skednja ♪
- píkrost -i ž (í) lastnost pikrega človeka: znan je bil po svoji pikrosti / pikrost besed ♪
- piktografíja -e ž (ȋ) arheol. pisava, sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; slikovna pisava: raziskovati piktografijo ♪
- pilátovski -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke ♪
- pílo -a s (í) star. pijača: mize so bile polne jela in pila / dobiti vodo za pilo za pitje ♪
- pilón -a m (ọ̑) arhit. vsak od dveh trapezastih stolpov ob vhodu v egipčanski tempelj: pročelje pilona je okrašeno z reliefi ♪
- pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
- pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec ♪
- pilotáža -e ž (ȃ) pilotiranje: vaje v pilotaži / plačati pristojbino za pilotažo ladje ∙ nestrok. mojstri visoke pilotaže akrobatskega letenja ♪
- pilóten -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj ♪
- pilotíranje 1 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati1: pilotiranje vesoljske ladje, letala / pilotiranje ladje ♪
- pilotíranje 2 -a s (ȋ) glagolnik od pilotirati2: pilotiranje stavbe ♪
- pilotírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti 2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral ♪
- pilotírati 2 -am nedov. in dov. (ȋ) grad. graditi na pilotih: pilotirati blok, stavbo // vgrajevati, zabijati pilote: delavci pilotirajo ♪
- pilótka -e ž (ọ̑) ženska oblika od pilot1: hotela je postati pilotka ♪
- pilótski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pilot1: pilotska služba, šola / pilotska kabina; pilotska uniforma / pilotska ladja manjša ladja za prevoz (ladijskega) pilota, pilotov ♪
- pílpogáčica -e ž (ȋ-á) nar. dolenjsko netopir: na podstrešju je bilo veliko pilpogačic ♪
- pímentovec -vca m (ȋ) bot. tropsko drevo, katerega posušeni plodovi se uporabljajo kot začimba, Pimenta divica ♪
- pinakoíd -a m (ȋ) min. lik, sestavljen iz dveh vzporednih ploskev ♪
- pinakotéka -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko ♪
26.251 26.276 26.301 26.326 26.351 26.376 26.401 26.426 26.451 26.476 
