Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (26.251-26.275) 
- perutnínarstvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem perutnine: produktivnost, razvoj perutninarstva; čebelarstvo in perutninarstvo ♪
- pervêrznost -i ž (ȇ) lastnost, značilnost perverznega, nenaravnost: perverznost tega dejanja je očitna; prizori, polni perverznosti // dejanje, doživljanje, ki je nasprotno naravnim zakonom, družbenim normam, zlasti na področju spolnosti: storiti perverznost; homoseksualnost, ekshibicionizem in druge perverznosti / izživljati se v perverznostih / sadistične, spolne perverznosti ♪
- pervibrátor -ja m (ȃ) grad. stroj za iztiskanje zraka iz betona ♪
- perzonál -a m (ȃ) nar. tovarniška stavba s sobami, stanovanji za tovarniške delavce: po šihtu se je s poslednjimi močmi komaj privlekel v podstrešje visokega perzonala, kjer je z drugimi tovariši vred prebival v samskih sobah (Prežihov) ♪
- peskokòp -ópa m (ȍ ọ́) kraj, prostor, kjer se koplje, drobi pesek: voziti pesek iz peskokopa; delavci v peskokopu ♪
- peskolòm -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se pridobiva, lomi drobnejši kamen, pesek: v bližini je peskolom / redko kopati pesek v peskolomu peskokopu ♪
- peskolòv -óva m (ȍ ọ̄) grad. naprava, ki preprečuje odtekanje peska, listja v kanalizacijo: voda teče skozi peskolov ♪
- peskóven tudi péskoven -vna -o prid. (ọ̄; ẹ́) redko peščen: peskovne plasti ♪
- peskovít -a -o prid. (ȋ) peščen: peskovit svet, teren / peskovita glina ♪
- peskóvnik -a m (ọ̑) ograjen prostor s peskom, mivko za igranje, navadno na igrišču, dvorišču: igrati se na peskovniku ◊ šol. nizkemu zaboju podobna priprava z drobnim peskom ali mivko za oblikovanje reliefa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole; žel. posodi podobna priprava na lokomotivi, napolnjena s peskom, s katerim se posipavajo tirnice ♪
- pesmotvórec -rca m (ọ̑) knjiž. kdor piše (slabe) pesmi: prigodniški, tretjerazredni pesmotvorec; pesniki in pesmotvorci ∙ zastar. veliki, znameniti pesmotvorec pesnik ♪
- pésnikov -a -o (ẹ̑) svojilni pridevnik od pesnik: pesnikov umetniški razvoj; pesnikovo delo, življenje ♪
- pesnikoválec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) nav. slabš. kdor piše (slabe) pesmi: on ni pesnik, ampak samo pesnikovalec; prigodniški, rodoljubarski pesnikovalec ♪
- pesnikovánje -a s (ȃ) glagolnik od pesnikovati: opustiti pesnikovanje / to razodeva vse njegovo pesnikovanje ♪
- pesnikováti -újem nedov. (á ȗ) nav. slabš. pisati (slabe) pesmi: v mladih letih je pesnikoval pesnikujóč -a -e: pesnikujoči srednješolci ♪
- pésniškost -i ž (ẹ̑) lastnost, značilnost pesniškega: pesniškost jezika ♪
- pésništvo -a s (ẹ̑) literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem: opustiti, spodbujati pesništvo; zgodovina slovenskega pesništva // pesniška dela, pesmi: za pesništvo značilne besede / avantgardno, ekspresionistično pesništvo; ljudsko pesništvo ◊ lit. baladno, himnično pesništvo ♪
- péso tudi pésos tudi pézo -a m (ẹ̑) denarna enota nekaterih srednjeameriških in južnoameriških držav: dolžen mi je tisoč pesov; preračunati dinarje v pese / filipinski, mehiški peso // bankovec ali kovanec te denarne enote: na mizo je položil pet pesov in odšel ♪
- pésto -a s (ẹ́) osrednji del kolesa, skozi katerega gre os: vozovi so se vdirali do pest; škripanje pest; pesto in napere / deljeno pesto sestavljeno iz dveh ali več delov ♦ strojn. pesto rotorja, ventilatorja osrednji del rotorja, ventilatorja za pritrditev, nasaditev na gred ♪
- péstovalica in pestoválica -e ž (ẹ́; ȃ) knjiž. okoli vratu zavezana ruta za oporo poškodovane ali obolele roke; oporna ruta: nositi roko na pestovalici, v pestovalici ♪
- péstovanček in pestovánček -čka m (ẹ́; á) ekspr. 1. (majhen) otrok: pestovančka so preoblekli v čisto oblekico / doma so še trije pestovančki 2. ljubljenec, razvajenec: on je vedno ostal mamin pestovanček / ti ljudje so pravi pestovančki / mucek je bil otrokov pestovanček ♪
- péstovanec in pestovánec -nca m (ẹ́; á) ekspr., redko (majhen) otrok: matere s pestovanci ♪
- péstovanje in pestovánje -a s (ẹ́; ȃ) glagolnik od pestovati: pestovanja ni temu otroku nikoli dovolj / pestovanje lepih želj / pestovanje tradicije ♪
- péstovati -ujem in pestováti -újem nedov. (ẹ́; á ȗ) 1. držati, imeti koga v naročju: pestovati bratca; dedek je pestoval vnuka; otrok pestuje medvedka, punčko; pestovati in ujčkati / pestovati koga na kolenih // držati, imeti v naročju sploh: nežno je pestovala fantovo glavo / ekspr. pestovati puško, torbico 2. ekspr. ohranjati kaj v določenem položaju, na določenem mestu sploh; držati: nekaj časa je pestoval skodelico kave, potem je odgovoril / v rokah je pestoval kozarec / pestovati glavo med rokami // skrbno, previdno držati: pestovati zlomljeno roko; z dlanjo pestovati komolec 3. ekspr. zelo, pretirano skrbeti za koga: doma so ga pestovali, zato je tako razvajen / novi šef nikogar ne pestuje; pren. življenje ga ni pestovalo 4. knjiž. ohranjati, negovati: pestovati stare navade, običaje / pestovati domačnost kuhinje 5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga
določa samostalnik: pestovati bolečino, jezo, lenobo; dolgo je pestoval misel na drugo službo; v sebi je pestoval občutek krivice / to željo sem pestoval le v mislih ● ekspr. zelo pestuje svoj prehlad zelo, pretirano skrbno (si) ga zdravi; knjiž. v koči so eno uro pestovali svojo utrujenost so utrujeni eno uro počivali, se oddihovali; evfem. pri sosedovih bodo pestovali soseda bo rodila péstovati se, in pestováti se 1. biti, sedeti komu v naročju: že spet se pestuješ / ta otrok bi se samo pestoval 2. ekspr., redko biti, zadrževati se kje: pestovati se na peči, po postelji pestujóč -a -e: pred hišo je sedel ded, pestujoč vnukinjo ♪
- pestro... prvi del zloženk, knjiž. nanašajoč se na pester: pestrokril, pestrolik ♪
26.126 26.151 26.176 26.201 26.226 26.251 26.276 26.301 26.326 26.351