Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (26.126-26.150)



  1.      pedagóg  -a m (ọ̑) 1. kdor se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: delo, posvetovanje pedagogov / biti pedagog po stroki / glasbeni, likovni pedagog // ekspr. kdor zna vzgajati, posredovati znanje: ti nisi pedagog; njegov oče je slab pedagog 2. strokovnjak za pedagogiko: razprave pedagoga / diplomirani pedagog / pog. sestanek pedagogov prvega letnika slušateljev oddelka za pedagogiko
  2.      pedagógičen  -čna -o prid. (ọ́) zastar. pedagoški: pedagogična praksa / pedagogična načela / pedagogične razprave
  3.      pedagógij  -a m (ọ́) šol., nekdaj šola za izobrazbo učiteljev meščanskih šol: ustanoviti pedagogij / dunajski pedagogij
  4.      pedagogíja  -e ž () knjiž. pedagogika: zgodovina pedagogije
  5.      pedagógika  -e ž (ọ́) veda o vzgoji in izobraževanju: zgodovina pedagogike; ustanoviti katedro za pedagogiko ♦ ped. individualna pedagogika ki zahteva svoboden razvoj osebnosti učencev; industrijska pedagogika ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; korektivna pedagogika ki se ukvarja s popravljanjem, izboljševanjem prizadetih funkcij razvojno motenih otrok; specialna pedagogika ki se ukvarja z razvojno motenimi osebami; specialna pedagogika za duševno prizadete
  6.      pedagóginja  -e ž (ọ̑) ženska, ki se poklicno ukvarja z vzgojo in izobraževanjem: izkušena pedagoginja / plesna pedagoginja
  7.      pedagogizírati  -am nedov. in dov. () knjiž. vnašati v kaj pedagoške vidike, navadno v preveliki meri: pisatelj v svojem delu preveč pedagogizira
  8.      pedagóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedagoge ali pedagogiko: pedagoški poklic; pedagoški tečaj; ima dolgoletno pedagoško prakso; pedagoško delo / pedagoški delavci / pedagoška analiza izobraževalnega dela; pedagoška razprava; pedagoška revija / pedagoška akademija, gimnazija; pedagoško-znanstvena enota na fakulteti / tako ravnanje ni pedagoško ♦ ped. pedagoški eros duhovna ljubezen vzgojitelja do učenca, gojenca, izvirajoča iz težnje in potrebe po vzgajanju; pedagoški naturalizem pedagoška smer, ki si prizadeva prilagajati vzgojo otrokovi naravi; šol. pedagoški svetovalec kdor poklicno strokovno svetuje, pomaga pri vzgojnem in izobraževalnem delu šol; pedagoški vodja kdor usmerja in vodi pedagoško delo kake vzgojne, izobraževalne ustanove; prosvetno-pedagoška služba strokovna služba, ki svetuje in pomaga šolam pri pedagoškem delu; pedagoška smer študija smer študija, ki usposablja za pedagoško delo pedagóško prisl.: biti pedagoško izobražen; pedagoško koristne igrače
  9.      pedántnost  -i ž () zelo velika natančnost: očitati komu pedantnost
  10.      pedántstvo  -a s (ā) nav. ekspr. zelo velika natančnost: pedantstvo pri delu / s pravim pedantstvom izpolnjevati naloge
  11.      pédenjčlôvek  in pédenj člôvek -éka [dǝn] m (ẹ̄ẹ̄-ẹ́) ed., star. zelo majhen človek: pravljica o pedenjčloveku / Pedenj-človek, laket-brada izkusila bi se rada (F. Levstik)
  12.      pedocentrízem  -zma m () ped. pedagoška smer, po kateri je otrok središče izobraževalnega in vzgojnega procesa
  13.      pedológ 1 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo1, mladinoslovec: pedologi in mladinski psihologi
  14.      pedológ 2 -a m (ọ̑) strokovnjak za pedologijo2: pedologi in geologi
  15.      pedologíja 1 -e ž () veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje: izsledki pedologije
  16.      pedologíja 2 -e ž () veda o prsti, tleh: razvoj pedologije; strokovnjak za pedologijo
  17.      pedolóški 1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe1 ali pedologijo1: pedološki kongres / pedološka problematika; pedološko raziskovanje
  18.      pedolóški 2 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pedologe2 ali pedologijo2: pedološka preiskava zemljišča / pedološka karta / pedološki pogoji
  19.      pégavost  -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost pegavega: pegavost obraza ◊ agr. listna pegavost bolezen rastline, pri kateri tkivo listov na nekaterih mestih odmira in izgublja naravno barvo; pegavost fižola, sadja; les. modra pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti borovine
  20.      pehálo  -a [pǝh] s (á) 1. agr. priprava za odstranjevanje gnoja iz hleva: gnojne vile in pehala 2. strojn. gibljivi del obdelovalnega stroja za rezanje s kratkim gibom
  21.      pehôta  -e ž (ó) rod kopenske vojske, katerega vojaki se bojujejo peš ali iz oklepnih vozil: pehota in konjenica / služiti vojaški rok pri pehoti ♦ voj. mehanizirana pehota ki se prevaža z oklepnimi vozili, bojuje pa se peš ob podpori ognja iz oklepnih vozil; mornariška pehota ki se prevaža z ladjami, bojuje pa se na kopnem; motorizirana pehota ki se prevaža s kamioni, bojuje pa se peš
  22.      pehôten  -tna -o prid. (ó) nanašajoč se na pehoto: pehotni napad; pehotno orožje / pehotni polk; pehotne enote / pehotni oficir
  23.      péhtranov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na pehtran: pehtranov list / pehtranova aroma / pehtranovi štruklji; pehtranova potica
  24.      pejoratíven  -vna -o prid. () knjiž. slabšalen: pogosto uporablja pejorativne izraze; pejorativna oznaka / pejorativni pomen besede
  25.      pekárstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem, pečenjem kruha, peciva: uporaba mleka v pekarstvu

   26.001 26.026 26.051 26.076 26.101 26.126 26.151 26.176 26.201 26.226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA