Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (26.051-26.075) 
- pástor -ja m (á) protestantski duhovnik: pastor je pripravljal nedeljsko pridigo ♪
- pastorála -e ž (ȃ) lit. lirsko-epsko delo z motivi idilične, pastirske ljubezni: rad je prebiral pastorale; pastorale in ekloge / uprizoriti pastoralo ♦ muz. skladba idiličnega značaja ♪
- pastorále prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja pastirsko: igrati pastorale pastorále in pastorál -a m pastorala: v igri je pokazal parodijo pastorala ♦ rel. škofovska palica ♪
- pastorálen -lna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na pastoralo: pastoralni roman; uprizorili so staro pastoralno igro / pastoralna preprostost speva; pastoralna simfonija 2. rel. dušnopastirski: pastoralna dejavnost cerkve / pastoralna konferenca; pastoralna teologija teološki nauk o usmerjanju, vodenju vernikov k zveličanju pastorálno prisl.: delo pastoralno mitološke vsebine ♪
- pastorálka -e ž (ȃ) rel. pastoralna teologija ♪
- pástorek -rka m (á) sin iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: mačeha je sovražila svojega pastorka ◊ strojn. majhno zobato kolo, izrezano na gredi ♪
- pástorjevka -e ž (á) agr. debela zimska hruška zeleno rumene barve: košara pastorjevk / pastorjevka je dobro obrodila ♪
- pástorka -e ž (á) hči iz prejšnjega zakona v odnosu do materinega drugega moža ali očetove druge žene: pastorka je morala delati od jutra do večera; s hčerko ravna kot s pastorko; pren., ekspr. antična drama je bila pastorka na našem odru ♪
- pástorski -a -o prid. (á) nanašajoč se na pastorje: pastorski poklic / pastorska hči, žena ♪
- pastózen -zna -o prid. (ọ̑) um. ki se nanaša na površino v debelih plasteh: pastozne barve / pastozna tehnika slikanja pastózno prisl.: pastozno naslikana olja ♪
- pastóznost -i ž (ọ̑) um. lastnost, značilnost pastoznega: pastoznost slik ♪
- pášništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo ♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
- paternóster -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril ♪
- paternóšter -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
- patético [-ko] prisl. (ẹ̄) muz., označba za izraz izvajanja vzneseno ♪
- patétičnost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost patetičnega: patetičnost govora ♪
- pátofiziologíja -e ž (ȃ-ȋ) med. patološka fiziologija: nova odkritja v patofiziologiji ♪
- patogén -a -o prid. (ẹ̑) med. ki povzroča bolezen, bolezenski: patogeni mikrobi; patogene bakterije, klice ♪
- pátogenéza -e ž (ȃ-ẹ̑) med. nastanek in razvoj bolezni: patogeneza raka ♪
- pátoka -e ž (á) agr. žganje, ki se dobi v zadnji fazi kuhanja: piti patoko ♪
- patológ -a m (ọ̑) zdravnik specialist za patologijo: posvetovanje patologov ♪
- patologíja -e ž (ȋ) 1. veda o boleznih in bolezenskih procesih v organizmih: razvoj patologije / rastlinska, živalska patologija / simpozij o družbeni patologiji ∙ žarg. včeraj je delal patologijo izpit iz patologije 2. pog. patološki oddelek v bolnici: pripeljati truplo na patologijo; predstojnik patologije 3. knjiž. odklon od normalnega, pravilnega stanja: patologija visoko civilizirane družbe ♪
- patolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na patologe ali patologijo: patološka preiskava, raziskava / patološki oddelek v bolnici / patološka anatomija; patološka fiziologija veda o življenjskih procesih pri bolezenskih ali nenormalnih življenjskih pogojih organizma // bolezenski: patološki pojavi; patološko stanje bolnika se slabša / pri pesniku je opaziti patološka nagnjenja ♪
- patolóškost -i ž (ọ̑) knjiž. patološko stanje: na bolniku je opaziti patološkost; pren. dekadenca in patološkost v umetnosti ♪
25.926 25.951 25.976 26.001 26.026 26.051 26.076 26.101 26.126 26.151