Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (25.401-25.425)



  1.      nèzlómljen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni zlomljen: ena palica je še nezlomljena / ekspr. kljub vsem težavam je ostal nezlomljen / ekspr. nezlomljena sila, volja
  2.      nèzlomljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da zlomiti: nezlomljiva palica; osi iz te kovine so nezlomljive / ekspr.: nezlomljiv optimizem; vsi so občudovali njegovo nezlomljivo voljo / ekspr. to je trden, nezlomljiv značaj // ekspr. nepremagljiv: nezlomljiva vojska
  3.      nèzlomljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezlomljivega: nezlomljivost in elastičnost snovi / ekspr. nezlomljivost volje
  4.      nèzlóžen 1 -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) precej strm: nezložen klanec; dolgo so hodili po nezložni poti ∙ zastar. nezložni primeri neskladni
  5.      nèzlóžen 2 -žna -o prid. (-ọ̄) lingv. ki nima zlogotvornega glasu: nezložni koren; nezložne predpone
  6.      nèzmérnost  -i ž (-ẹ́) lastnost nezmernega človeka: očitali so mu nezmernost / nezmernost v jedi in pijači
  7.      nèzmogljív  -a -o prid. (- -í) ki ni zmogljiv: to je nezmogljiv napor; nezmogljive dajatve / ekspr. nezmogljivi problemi nerešljivi
  8.      nèzmogljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nezmogljivega: izkazala se je nezmogljivost sprejetega načrta / knjiž., redko družbena in politična nezmogljivost takratne inteligence nemoč, neuspešnost
  9.      nèzmóten  -tna -o prid. (-ọ̑) zastar. nezmotljiv: domišljal si je, da je nezmoten / nezmotna resnica
  10.      nèzmotljív  -a -o prid. (- -í) nav. ekspr. ki se ne zmoti, ne moti: tega celo naš nezmotljivi učitelj ni pričakoval; nikar ne misli, da si nezmotljiv / nezmotljiv čut, spomin; nezmotljivo merilo zanesljivo / nezmotljiv strelec ki ne zgreši nèzmotljívo prisl.: nezmotljivo ugotavljati
  11.      nèzmotljívost  -i ž (-í) nav. ekspr. lastnost nezmotljivega človeka: v ocenjevanju takih vprašanj so mu prisojali skoraj nezmotljivost; s tem je izgubil sloves nezmotljivosti ◊ rel. papeževa nezmotljivost dogma, da je papež v slovesno izrečenih versko-moralnih naukih nezmotljiv
  12.      nèzmótnost  -i ž (-ọ̑) zastar. nezmotljivost: prepričan je bil o svoji nezmotnosti
  13.      nèzmóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̑) ki mu manjka zmožnosti: morda se ni dovolj potrudil ali pa je nezmožen; življenjsko nezmožen človek / plačila nezmožni bolniki so bili oproščeni stroškov za zdravljenje / spolno nezmožen // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije; nesposoben: spoznali so, da je nezmožen za službo / za delo nezmožni ljudje
  14.      nèzmóžnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nezmožen človek: imel je občutek, da ima same nezmožneže okrog sebe
  15.      nèzmóžnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nezmožnega človeka: s tem je dokazal svojo nezmožnost; duševna, telesna nezmožnost / spolna nezmožnost / nezmožnost za delo nesposobnost
  16.      nèznačájnost  -i ž (-) lastnost neznačajnega človeka: zaradi svoje neznačajnosti ni užival spoštovanja
  17.      neznano...  prvi del zloženk, kakor neznanokaj, neznanokakšen, neznanokam, neznanokje ipd., gl. neznan
  18.      neznánost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost neznanega: neznanost prihodnosti, skrivnosti 2. knjiž. kar je neznano: pogled, pot v neznanost / z vseh strani ga je obdajala neznanost neznano okolje, neznani kraji
  19.      neznánskost  -i ž () knjiž., ekspr. lastnost, značilnost neznanskega: neznanskosti svojega hrepenenja ni mogel skriti / neznanskost dogajanja, odločitve / hrup je rasel v neznanskost neskončnostknjiž., ekspr. to, da se je poročila z morilcem svojega moža, se jim je zdelo neznanskost nerazumljivo dejstvo
  20.      nèznánstvenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neznanstvenega: dokazovati neznanstvenost trditve / neznanstvenost mišljenja / tak način dela vodi k neznanstvenosti
  21.      neznátnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost neznatnega: zaradi njegove drobnosti in neznatnosti ga je bilo v množici komaj opaziti; številčna neznatnost manjšine; presenetila jih je neznatnost razstavnega prostora / zavedal se je svoje neznatnosti nepomembnostistar. tudi moja neznatnost je bila zraven moja malenkost, jaz
  22.      neznôsen  -sna -o prid., neznôsnejši (ó ō) 1. ki se ne da prenašati: neznosne bolečine ima; vročina je postajala neznosna; razmerje med njima je vsak dan bolj neznosno / ekspr. to je pa res neznosen človek neprijeten, zoprn // ekspr. neprimeren, slab: je v neznosnem položaju; neznosne stanovanjske razmere / neznosno sovraštvo je začutil do nje zelo veliko 2. ekspr. slab, nekvaliteten: neznosna povest je to; umetniško neznosna režija neznôsno prisl.: neznosno boleti; neznosno težko breme; neznosno soparno je
  23.      neznôsnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost neznosnega: neznosnost takega življenja ∙ ekspr. do neznosnosti razvajen otrok zelo
  24.      nèzóbčan  -a -o prid. (-ọ̄) filat. ki ni zobčan: zobčane in nezobčane znamke
  25.      nezoblikovan  gl. neizoblikovan

   25.276 25.301 25.326 25.351 25.376 25.401 25.426 25.451 25.476 25.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA