Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (24.376-24.400)



  1.      nèodkrít  -a -o prid. (-) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati
  2.      nèodkritosŕčen  -čna -o prid. (-) ki mu manjka odkritosrčnosti: neodkritosrčen človek / neodkritosrčen odnos do ljudi
  3.      nèodkritosŕčnež  -a m (-) ekspr. neodkritosrčen človek: hinavci in neodkritosrčneži
  4.      nèodkritosŕčnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neodkritosrčnega človeka: moti ga njena neodkritosrčnost / med njima je vladala neprijetna neodkritosrčnost
  5.      nèodkrítost  -i ž (-) lastnost, značilnost neodkritega človeka: zaradi svoje neodkritosti ni bil priljubljen / bolela ga je neodkritost njegovih besed
  6.      nèodlóčen  -a -o prid. (-ọ́) 1. ki se (še) ni odločil: glede nadaljnjega študija je še neodločen; bila je še neodločena, kam naj gre 2. ki (še) ni odločen: tekma je še neodločena / knjiž. vprašanje je še neodločeno nerešenošport. neodločeni izid, rezultat izid, rezultat, pri katerem sta dosegla nasprotna igralca, nasprotni moštvi enako število točk, isti čas nèodlóčeno prisl.: moštvi sta igrali neodločeno; neodločeno je prijel za kljuko in počasi vstopil
  7.      nèodlóčen  -čna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka odločnosti: neodločen človek; dekle je preveč neodločno / odgovoril je z neodločnim glasom; hodil je s plašnim, neodločnim korakom nèodlóčno prisl.: neodločno odgovoriti
  8.      nèodlóčenost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neodločenega: zaradi njegove neodločenosti stvar ni mogla steči / neodločenost tekme
  9.      nèodločílen  -lna -o prid. (-) ki ni odločilen: neodločilno mnenje, stališče
  10.      nèodlóčnež  -a m (-ọ̑) ekspr. neodločen človek: je velik neodločnež; strahopetneži in neodločneži
  11.      nèodlóčnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost neodločnega človeka: jezi ga njihova neodločnost; njegov glas je razodeval strah in neodločnost
  12.      nèodlóžen  -žna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) knjiž. neodložljiv: neodložni opravki
  13.      nèodložljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da, ne sme (časovno) odložiti: ima neodložljiv opravek; neodložljivo delo / ti problemi so neodložljivi; neodložljiva naloga, zadeva // knjiž. neizogiben, nujen: bliža se čas neodložljivega slovesa / taki ukrepi so bili neodložljivi nèodložljívo prisl.: neodložljivo reševati kaj
  14.      nèodložljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neodložljivega: neodložljivost problema zahteva takojšnjo rešitev
  15.      nèodméven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni odmeven: za poskuse so potrebovali neodmeven prostor / publ. neodmevni znanstveni izsledki; neodmevna literatura
  16.      nèodmévnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost neodmevnega: neodmevnost prostora / publ. neodmevnost nekaterih del pri bralcih
  17.      nèodnehljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. 1. nepopustljiv: odločno, neodnehljivo dekle / neodnehljivo prizadevanje 2. redko nenehen, neprestan: neodnehljive skrbi nèodnehljívo prisl.: neodnehljivo preganjati, uničevati
  18.      nèodnehljívost  -i ž (-í) knjiž. nepopustljivost: močno so občutili njegovo neodnehljivost / odlikuje ga velika neodnehljivost
  19.      nèodobrávanje  -a s (-) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj
  20.      nèodoljív  -a -o prid. (- -í) zastar. neubranljiv, neustavljiv, nezadržen: neodoljiva sila ga je gnala k njej / začutil je neodoljivo željo, da bi obiskal rojstni kraj; neodoljivo hrepenenje
  21.      nèodpísan  -a -o prid. (-í) ekon., v zvezi neodpisana vrednost vrednost, ki se dobi, če se od nabavne vrednosti odšteje amortizirana vrednost
  22.      nèodpláčen  -čna -o prid. (-á) jur. nanašajoč se na dajatev brez plačila, povračila: neodplačen prenos premoženja
  23.      nèodplačljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odplačati: neodplačljiv dolg
  24.      nèodpodljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. ki se ne da odpoditi, odgnati: nemirne, neodpodljive misli ji niso dale spati
  25.      nèodpóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni odporen: neodpornemu človeku je bolezen še bolj nevarna / neodporen material; ta sorta žita je proti mrazu zelo neodporna 2. med. katerega organizem slabo ali sploh ne prenaša določene snovi: bolnik je neodporen proti zdravilom, za zdravila

   24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451 24.476  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA