Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (24.076-24.100)



  1.      nèizjémnost  -i ž (-ẹ̑) splošnost, navadnost: neizjemnost pojava
  2.      nèizjókan  -a -o prid. (-ọ́) knjiž. ki ni izražen z jokanjem: neizjokana bolečina / neizjokane solze
  3.      nèizkorenljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. ki se ne da izkoreniniti: drevo je bilo skoraj neizkorenljivo / ekspr. napake niso neizkorenljive
  4.      nèizkoríščen  -a -o prid. (-) ki ni izkoriščen: ima še nekaj neizkoriščenega dopusta; uporabili so doslej neizkoriščen vir dohodkov / v kleti je bilo še nekaj neizkoriščenega prostora / zavedel se je še neizkoriščenih možnosti za uspeh / publ. neizkoriščene rezerve v gospodarstvu
  5.      nèizkoríščenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkoriščenega: neizkoriščenost prostora
  6.      nèizkúšenost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizkušenega človeka: pri zahtevnem delu se je pokazala njegova neizkušenost / mladostna, režiserska neizkušenost
  7.      nèizmerljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neizmerljivega: neizmerljivost globine
  8.      nèizmérnost  -i ž (-ẹ̄) neizmerljivost: neizmernost nekaterih pojavov
  9.      neizmérnost  -i ž (ẹ́) ekspr. lastnost, značilnost neizmernega: čuditi se neizmernosti morja, ravnine, vesolja / neizmernost njene ljubezni ga je pretresla / knjiž.: moje želje so segale v neizmernost neskončnost; pred njim je ležala neizmernost morja veliko morje
  10.      nèiznajdljívost  tudi nèznajdljívost -i ž (-í) lastnost, značilnost neiznajdljivega človeka: zaradi neiznajdljivosti organizatorjev prireditev ni bila zanimiva; nerodnost in neiznajdljivost
  11.      nèizoblikován  tudi nèzoblikován -a -o prid. (-á) ki ni izoblikovan: telo kipa je namenoma neizoblikovano / neizoblikovani nazori; vsebinsko neizoblikovana lirika / etično neizoblikovan človek / neizoblikovana gmota brezoblična gmota
  12.      nèizoblikovánost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neizoblikovanega: neizoblikovanost kipa / idejna neizoblikovanost literarnega dela; neizoblikovanost njegovih nazorov
  13.      nèizobrážen  -a -o prid. (-) ki ni izobražen: neizobražen človek / bil je glasbeno neizobražen / imeti neizobražen okus
  14.      nèizobráženec  -nca m (-) neizobražen človek: govorica neizobražencev; izobraženci in neizobraženci
  15.      nèizobráženost  -i ž (-) značilnost neizobraženega človeka: pri delu se je pokazala njegova neizobraženost / glasbena neizobraženost
  16.      nèizogíben  -bna -o prid. (-) ki se mu ne da izogniti: neizogibna nesreča; prepozno je spoznal, da se bliža neizogibni pogubi; neizogibna smrt, usoda; trčenje je bilo neizogibno / opraviti neizogibno dolžnost / iron. neizogibni slavnostni govor so poslušali brez zanimanja ∙ redko ti ukrepi so bili neizogibni nujni nèizogíbno prislov od neizogiben: neizogibno bližati se nesreči // ekspr. poudarja trditev: to je neizogibno potrebno
  17.      nèizogibljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. neizogiben: neizogibljiv boj; neizogibljiva usoda
  18.      nèizogíbnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizogibnega: neizogibnost smrti; neizogibnost vojne je bila očitna / neizprosnost vprašanja in neizogibnost odgovora ga je težila / knjiž. pesem je nastala iz notranje neizogibnosti nujnosti, potrebe
  19.      nèizolíran  -a -o prid. (-) ki ni izoliran: neizolirani bolniki / neizolirana električna napeljava; proti hrupu neizolirana soba; toplotno, zvočno neizoliran
  20.      nèizpodbíten  -tna -o prid. (-) ki se ne da izpodbiti: neizpodbitni dokazi; neizpodbitna resnica; ekspr. nanj se ne moremo zanesti, to je neizpodbitno dejstvo / ekspr. neizpodbitna pravica delavcev do samoupravljanja nèizpodbítno prisl.: neizpodbitno dokazati
  21.      nèizpodbítnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neizpodbitnega: neizpodbitnost teorije
  22.      nèizpodbójen  -jna -o prid. (-ọ̑) knjiž. neizpodbiten, neovrgljiv: neizpodbojen dokaz ♦ jur. neizpodbojna sodba
  23.      nèizpolnítev  tudi nèspolnítev -tve [n] ž (-) kar je nasprotno, drugačno od izpolnitve: neizpolnitev življenjskih idealov; neizpolnitev želj / neizpolnitev pogodb, predpisov
  24.      nèizpólnjen  tudi nèspólnjen -a -o [n] prid. (-ọ́) ki ni izpolnjen: njegove želje so ostale neizpolnjene; neizpolnjeno pričakovanje / neizpolnjeni členi pogodbe / neizpolnjen obrazec / ekspr. prazno, neizpolnjeno življenje
  25.      nèizpolnjevánje  tudi nèspolnjevánje -a [n] s (-) kar je nasprotno, drugačno od izpolnjevanja: neizpolnjevanje dolžnosti, obveznosti, predpisov; neizpolnjevanje državnih sporazumov / publ. neizpolnjevanje pogojev razpisa

   23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101 24.126 24.151 24.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA