Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (24.001-24.025)


  1.      négativnost  in negatívnost -i ž (ẹ̑; ȋ) lastnost, značilnost negativnega: moralna negativnost človeka / prikazovati negativnosti kapitalizma negativne pojave ♦ elektr. negativnost magnetnega pola ♪
  2.      nègíbčnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibčnega človeka: zaradi svoje negibčnosti ni mogel teči ♪
  3.      nègibljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost negibljivega: negibljivost roke, sklepa ♪
  4.      nègíbnost  -i ž (ȅ-í) stanje negibnega: sunkovito se je zravnal in iztrgal iz negibnosti / daljša negibnost bolnikov kvarno vpliva na delovanje notranjih organov / negibnost prsta / ekspr. živeti v leni negibnosti / ekspr. duhovna, miselna negibnost ljudi ♪
  5.      nèglasóven  -vna -o prid. (ȅ-ọ̄) lingv. ki ni izražen z glasom: neglasovna končnica ♪
  6.      nèglobòk  -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape; negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost ♪
  7.      nègmôten  -tna -o prid. (ȅ-ó) nasproten, drugačen od gmotnega: pri tem išče gmotne in negmotne koristi / negmotna škoda / potrebna bo tudi negmotna pomoč ♪
  8.      negnòj  -ôja in negnój -a m (ȍ ó; ọ̑) bot. nagnoj: negnoj je že vzcvetel ♪
  9.      nègnojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gnojen: negnojena njiva, zemlja ♪
  10.      négo  in nego vez. (ẹ̑) 1. star. kakor a) med členi v stavku, navadno s primernikom: noče biti slabši nego drugi; bolj mrtev nego živ b) v primerjalnih odvisnih stavkih: ni povedal manj, nego smo pričakovali c) z nikalnico, v zvezi z drug, drugače: nihče drug nego ti / ne bo šlo drugače, nego da se vdaš 2. zastar., v primerjalnih odvisnih stavkih razen: ni ga mogoče videti nego ponoči 3. zastar., v protivnem priredju ampak: zida hišo, toda ne v mestu, nego zunaj ♪
  11.      negóda  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: ne more ti pomagati, saj je še prava negoda / kot psovka negoda negodna 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: druži se z izvržki in negodami ♪
  12.      negodè  -éta m (ȅ ẹ́) 1. ekspr. nedorasel človek, navadno otrok: tak negode mi ne bo ugovarjal / kot psovka ne bulji vame, ti negode 2. star. ničvreden, malovreden človek: vedeli so, da je pretepač in negode ♪
  13.      negodè  -éta s (ȅ ẹ́) 1. slabš. nedorasel človek, navadno otrok: to negode bo še kaj pokvarilo / kot psovka negode negodno 2. star. ničvreden, malovreden človek: boj se tega negodeta ♪
  14.      nègóden  tudi nègôden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-ó ȅ-ō) 1. ki (še) ni goden: negodni mladiči, ptiči / strl je lešnik, jedrce pa je bilo negodno nezrelo / ekspr. pozna ga od takrat, ko je bil še negoden nedorasel // nedonošen: negoden otrok 2. star. neizoblikovan, neizdelan: pesem je še negodna ♪
  15.      negóden  -dna -o prid. (ọ́ ọ̄) slabš. ničvreden, malovreden: zahaja v družbo negodnih ljudi ♪
  16.      negódnež  -a m (ọ̑) 1. ekspr. nedorasel moški: doma so ostali samo negodneži / kot psovka spravi se odtod, negodnež 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: tam so se zbirali sleparji in drugi negodneži ♪
  17.      negódnica  -e ž (ọ̑) 1. ekspr. nedorasla ženska: ne poslušaj ga, negodnica / kot psovka molči, negodnica 2. slabš. ničvredna, malovredna ženska: druži se z negodnicami ♪
  18.      negódnik  -a m (ọ̑) 1. knjiž. nedorasel moški: razigrani mladi negodniki 2. slabš. ničvreden, malovreden človek: vedno je v družbi pijancev in drugih negodnikov ♪
  19.      nègódnost  tudi nègôdnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-ó) lastnost negodnega: negodnost mladičev / knjiž. moralna negodnost mehaniziranega sveta nezrelost ♪
  20.      negodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od negodovati: dogodek je izzval, povzročil negodovanje pri večini ljudi; sprejeti kak ukrep z negodovanjem; glasno negodovanje; negodovanje občinstva; ekspr. vihar negodovanja se je polegel ♪
  21.      negodováti  -újem nedov. (á ȗ) izražati nezadovoljstvo, ogorčenost nad čim: občinstvo je negodovalo zaradi slabe uprizoritve; ljudje so negodovali nad zvišanjem cen kruha in mleka; gledalci so negodovali, ko so izvedeli, da ne bo predstave; glasno, upravičeno negodovati / ves čas negoduje, zabavlja / zakaj si prišel, je negodoval negodováje: negodovaje so se ljudje razšli ♪
  22.      nègojèn  -êna -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni gojen: negojeno sadno drevje / star. negojeni lasje nenegovani ♪
  23.      nègorljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne gori: negorljiv material, plin; negorljiva snov / negorljivi ostanki ♪
  24.      nègorljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost negorljivega: negorljivost materiala ♪
  25.      nègospodáren  -rna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni gospodaren: negospodaren človek / negospodarna proizvodnja nègospodárno prisl.: negospodarno poslovati ♪

   23.876 23.901 23.926 23.951 23.976 24.001 24.026 24.051 24.076 24.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA