Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.801-23.825)



  1.      nebotíčen  -čna -o prid. () ekspr. visok, kot bi segal do neba: v daljavi so se videli nebotični stolpi; nebotične gore; pren. komu so mar njegove nebotične misli
  2.      nebotíčnik  -a m () zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani
  3.      nèbrížnost  -i ž (-í) knjiž. neskrbnost: delo je opravljal površno zaradi svoje nebrižnosti
  4.      nebrížnost  -i ž () 1. knjiž. brezbrižnost, ravnodušnost: kazal je nebrižnost do vsega 2. zastar. brezskrbnost: mladostna nebrižnost
  5.      nebròj  prisl. () zastar. zelo veliko: nebroj možnosti, poti
  6.      nebrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, zelo velik: nebrojna množica / nebrojne luči mesta / na vesti je imel nebrojne sleparije
  7.      nèbŕzdanost  -i ž (-) knjiž. lastnost, značilnost nebrzdanega človeka: s svojo nebrzdanostjo si je nakopala veliko težav / nebrzdanost čustev, domišljije / spolna nebrzdanost / ekspr. nebrzdanost otrok
  8.      nèbúdnost  -i ž (-ú) ekspr. nepazljivost, neskrbnost: to se je zgodilo zaradi njihove nebudnosti; politična nebudnost
  9.      nebulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko nejasen, zmeden: širiti nebulozne ideje
  10.      nèčasóven  -vna -o prid. (-ọ̄) knjiž. ki ni časoven: nečasovna razvrstitev dogodkov / redko umetnikova nečasovna dela nadčasovna
  11.      nečástnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost nečastnega: ni spoznal nečastnosti svojega dejanja
  12.      nečédnost  -i ž (ẹ́) knjiž., ekspr. ničvredno, malovredno dejanje: počenjati nečednosti; marsikatere nečednosti je kriv alkohol / govori nečednosti // lastnost ničvrednega, malovrednega človeka: njegova nečednost presega že vse meje
  13.      nečímrnost  -i ž () lastnost, značilnost nečimrnega človeka: prizadeta je bila njegova nečimrnost / ekspr. prava ženska nečimrnost / pooseb. ti nečimrnost nečimrna
  14.      nečístništvo  -a s () v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: očitali so mu nečistništvo
  15.      nèčistôča  -e ž (-ó) 1. ekspr. umazanija: le kako more živeti v taki nečistoči 2. nav. mn., metal. primesi v kaki snovi: nečistoče v kovinah, litinah, plinih
  16.      nèčístost  -i ž (-) lastnost, značilnost nèčístega: nečistost rudnin / stilna nečistost drame
  17.      nečístost  -i ž () v krščanskem okolju nečisto dejanje ali ravnanje: storiti nečistost
  18.      nèčistôta  -e ž (-ó) kar je nasprotno, drugačno od čistote: nečistota kemikalij; nečistota semena ♦ elektr. nečistote v polprevodnikih primesi, dodane za dosego določene lastnosti
  19.      nečistovánje  -a s () glagolnik od nečistovati: posledice nečistovanja in nezmernosti / z nečistovanjem si je služila kruh z vlačugarstvom, s prostitucijojur. dejanje, ki zelo žali občutek sramu ali spolne morale
  20.      nečistováti  -újem nedov.) v krščanskem okolju glede spolnosti ne ravnati, ne živeti v skladu z moralnimi načeli: sram jo je bilo priznati, da je nečistovala
  21.      nèčitljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nečitljivega: nečitljivost podpisa / ekspr. nečitljivost pisave
  22.      nèčlovéčnost  -i ž (-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima
  23.      nèčlôvek  -éka m ed. in dv. (-ẹ́) ekspr. kdor nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: v njegovi poeziji si stojita nasproti človek in nečlovek; spreminjati se v nečloveka; divjanje nečloveka; prim. neljudje
  24.      nèčlovéški  -a -o prid. (-ẹ́) 1. ki ni človeški: nečloveška bitja / ekspr.: s kaznjenci je bil zelo nečloveški; to so nečloveške zahteve; nečloveško ravnanje 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: od nečloveškega napora je že čisto oslabel; trpeti nečloveške muke, strahote; zaslišali so nečloveško vpitje / živi v nečloveških razmerah zelo slabih nèčlovéško prisl.: nečloveško so ga pretepli; nečloveško ravnati s kom; nečloveško se vesti
  25.      nèčlovéškost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nečloveškega: v težkih razmerah se človeškost spreminja v nečloveškost / ekspr.: vsi so obsojali nečloveškost njegovega ravnanja; s tem dejanjem je razkril svojo nečloveškost

   23.676 23.701 23.726 23.751 23.776 23.801 23.826 23.851 23.876 23.901  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA