Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.451-23.475)


  1.      napródaj  in na pródaj prisl. (ọ̑) navadno v povedni rabi izraža, da je kaj namenjeno za prodajo: hiša je naprodaj; imeti posestvo naprodaj / gnati kravo naprodaj prodat; prinesti pridelke naprodaj / star. nabirati gobe, sekati drva za naprodaj za prodajo ∙ pog., ekspr. nositi glavo, kožo naprodaj izpostavljati se smrtnim nevarnostim ♪
  2.      napródajen  -jna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko namenjen za prodajo: naprodajno blago ♪
  3.      naprosíti  -prósim dov., napróšen (ȋ ọ́) 1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti: naprosil ga je, da mu je pomagal pri košnji / naprosil jo je za ples 2. s prošnjami priti do določene količine česa: po hišah sta naprosila nekaj hrane ♪
  4.      napróšati  -am nedov. (ọ́) pisar. prositi: naročnike naprošamo, da čimprej poravnajo naročnino ♪
  5.      napróti  prisl. (ọ̑) izraža usmerjenost pri premikanju h komu ali čemu s prijaznim namenom: iti, prihajati komu naproti; pren., knjiž. pridi, stopi mu malo naproti, pa se bosta kmalu dogovorila ∙ knjiž. rad pride vsakemu naproti mu skuša ustreči; star. učitelj in učenec si ne smeta stati naproti kot sovražnika nasproti ♪
  6.      naprožíti  in napróžiti -im dov. (ȋ ọ́) redko spraviti kaj v stanje, da je pripravljeno za sprožitev, strel; napeti: naprožiti orožje; naprožil je in pomeril / naprožiti vzmet napróžen -a -o: naprožena puška / ekspr. bil je zelo naprožen napet, vznemirjen ♪
  7.      naprtováti  -újem nedov. (á ȗ) ekspr. 1. delati, da je kdo dolžen opraviti kaj: naprtovati komu preveč dela 2. pripisovati, prisojati: naprtoval jim je najslabše lastnosti / tajil je to dejanje in ga naprtoval drugim ♪
  8.      napŕvo  prisl. (ȓ) zastar. 1. najprej: naprvo se opre na roke, potem vstane / naprvo pazi, kam streljaš 2. prvič: saj ne igram naprvo ♪
  9.      napúhnjenost  -i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost ♪
  10.      naradováti se  -újem se dov. (á ȗ) knjiž., redko naveseliti se: na izletu so se naradovali ♪
  11.      naráhlo  in na ráhlo prisl. (ȃ) 1. izraža stanje brez tesne in trdne zveze: kamenje leži na strmini zelo narahlo / narahlo zvezane roke 2. izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: narahlo odpreti, potrkati; narahlo objeti, poljubiti / narahlo zarisan vzorec 3. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: narahlo prši; narahlo zardeti / narahlo se pokloniti ♪
  12.      naratívnost  -i ž (ȋ) knjiž. pripovednost: v nekaterih pesmih prevladuje narativnost nad izpovedno dinamiko / pisateljeva narativnost ♪
  13.      naravnánost  -i ž (á) lastnost, stanje naravnanega: naravnanost aparata / naravnanost ure / raba narašča: takratna duhovna naravnanost; idejna in tematska naravnanost pisateljevega sveta / s skepso je prežeta celotna naravnanost njegove duševnosti ♪
  14.      narávnopráven  -vna -o prid. (ā-ā) nanašajoč se na naravno pravo: naravnopravno načelo ♪
  15.      narávnost  -i ž (á) lastnost, značilnost naravnega: dekoracija vzbuja vtis naravnosti / naravnost interpretacije / zanj sta značilni preprostost in naravnost ♪
  16.      narávnost  prisl. (á) 1. izraža gibanje ali položaj v ravni črti brez odmikanja: naravnost iztegnjena roka; na križišču peljite naravnost, ne na desno ne na levo / gledati, svetiti naravnost v oči // izraža gibanje ali smer po najkrajši poti in brez postankov: iti naravnost domov / ekspr. drveti naravnost v pogubo; stopati naravnost proti cilju // neposredno, direktno: blago dobiva naravnost iz tovarne; pošlji ga naravnost k zdravniku / ekspr. ni mu treba kar naravnost verjeti brez pomišljanja 2. nav. ekspr. brez prikrivanja, odkrito: spregovori z njim naravnost; vprašaj naravnost, zakaj ne mara priti; kar naravnost povej, da se bojiš / naravnost nas v govoru ni imenoval; tega naravnost ne trdim 3. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve: otrok je priletel naravnost pod kolesa; zadel ga je naravnost v oko // pog., ekspr. poudarja trditev: bil si naravnost imeniten; to bi bila naravnost sramota // poudarja intenzivnost dejanja; kar: začeli so ga naravnost sovražiti ● redko ni bila naravnost bolna, zdrava pa tudi ne ravno ♪
  17.      narávnosten  -tna -o prid. (á) zastar. 1. neposreden, direkten: naravnosten dotik / imeti naravnostne dokaze / mož je bil naravnosten, odkrit 2. ki vodi naravnost: iti po naravnostni poti ♪
  18.      naravoslóvec  -vca m (ọ̑) strokovnjak za naravoslovje: raziskovanja naravoslovcev ♪
  19.      naravoslóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na proučevanje narave: naravoslovno raziskovanje / naravoslovne vede; naravoslovna znanost ♪
  20.      naravoslóvje  -a s (ọ̑) naravoslovne vede: razvoj naravoslovja / fakulteta za naravoslovje in tehnologijo ♪
  21.      naravoslóvski  -a -o prid. (ọ̑) star. naravosloven: naravoslovsko raziskovanje / naravoslovske vede ♪
  22.      naravovárstven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na varstvo narave: naravovarstveni ukrepi / turistični in naravovarstveni delavci ♪
  23.      naravoznánstven  -a -o prid. (ȃ) naravosloven: naravoznanstvena dognanja / naravoznanstvene knjige ♪
  24.      naravoznánstvo  -a s (ȃ) naravoslovje: naravoznanstvo in tehnika ♪
  25.      narcisoíden  -dna -o prid. (ȋ) knjiž. ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: domišljav, narcisoiden moški; je egocentričen in narcisoiden / narcisoiden odnos do življenja ♪

   23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA