Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.276-23.300)


  1.      nakopíčiti  -im dov. (í ȋ) spraviti na kup: hudourniki so nakopičili skale; nad poljem so se nakopičili oblaki / nakopičiti blago v skladiščih / nakopičiti gnoj na voz // napraviti, da je česa kje v veliki količini: nakopičiti denar / rastline nakopičijo kalij v svojih celicah / nakopičil je še preveč dokazov nakopíčen -a -o: v gibajočem se telesu nakopičena energija; v sestavku je nakopičenih veliko neprimernih izrazov ♪
  2.      nakosíti  -ím dov., nakósil (ȋ í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja ♪
  3.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili ♪
  4.      nakosmatíti  -ím dov., nakosmátil (ȋ í) narediti kaj kosmato: blago so nakosmatili na obeh straneh; nakosmatiti usnje nakosmatèn -êna -o: nakosmatena tkanina ♪
  5.      nakošátiti  -im dov. (á ȃ) narediti kaj košato, bujno razraščeno: pes je jezno nakošatil rep nakošátiti se ekspr. opazno, pozornost vzbujajoče se obleči: poglej, kako se je nakošatila; pren. umetnost se je nakošatila z lažnim bliščem ♪
  6.      nakotíti  -ím dov., nakótil (ȋ í) s kotenjem priti do določenega števila mladičev: zajklja je v enem letu nakotila petnajst mladih nakotíti se nav. ekspr. razmnožiti se, namnožiti se: podgane so se zelo nakotile; ta zalega se je nakotila po vseh kotih ♪
  7.      nakòv  -óva m (ȍ ọ̄) knjiž., redko okov(je): kovček je bil okovan z rumenimi nakovi ♪
  8.      nakoválce  -a s (ā) manjšalnica od nakovalo: udarjati s kladivcem po nakovalcu ◊ anat. slušna koščica med kladivcem in stremencem ♪
  9.      nakoválo  -a s (á) kovinski podstavek, na katerem se kuje: udarjati s kladivom na nakovalo, po nakovalu / kleparsko, kovaško nakovalo ∙ ekspr. znašel se je med kladivom in nakovalom v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  10.      nakováti  -kújem dov., nakovál (á ú) 1. s kovanjem priti do določene količine česa: nakovati denar, kovance ∙ ekspr. iz afere so nakovali veliko denarja pridobili 2. s kovanjem spraviti na kaj: nakovati nov obroč na kolo / nakovati čevlje z žeblji ♪
  11.      nakrátko  in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu: nakratko opisati, razložiti; nakratko mu je povedal / ekspr. nakratko (povedano), nisi pripravljen; prim. kratek ♪
  12.      nakrohotáti se  -ám se in -óčem se dov. (á ȃ, ọ́) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krohotanju: na zabavi so se pošteno nakrohotali ♪
  13.      nakrókati se  -am se dov. (ọ̑) ekspr. zadovoljiti svojo potrebo, željo po krokanju: ali se še niste nakrokali / za letos sva se nakrokala ♪
  14.      nakupoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor nakupuje: zmedo so povzročili nakupovalci; nakupovalci živeža / to je bivši nakupovalec sadja, živine ♪
  15.      nakupoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nakupovanje: nakupovalna mreža, torba / nakupovalni dan / nakupovalno središče / ekspr. nakupovalna mrzlica ♪
  16.      nakupoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki nakupuje: nakupovalka je dolgo izbirala blago ♪
  17.      nakupovánje  -a s (ȃ) glagolnik od nakupovati: nakupovanje blaga; nakupovanje in preprodajanje / nakupovanje obleke in perila mu je v veliko breme ♪
  18.      nakupováti  -újem nedov. (á ȗ) s kupovanjem prihajati do česa: nakupovati živež / navadno nakupuje mati; šla je nakupovat // večkrat, navadno v večjih količinah kupovati: nakupovati blago ♪
  19.      naláhko  in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti roko; nalahko udariti 2. izraža, da se dejanje dogaja brez velikega truda, prizadevanja: nalahko je prišel do bogastva 3. ekspr. lahkomiselno, neresno: nalahko govoriti o resnih rečeh; službo jemlje precej nalahko 4. ekspr. izraža, da se dejanje dogaja v majhni stopnji, meri: nalahko zardeti / nalahko odzdraviti, pokimati ♪
  20.      naláhno  in na láhno prisl. (ȃ) knjiž. nalahko, narahlo: nalahno se dotakniti; nalahno odpreti vrata; nalahno udariti / voda nalahno pljuska; začelo je nalahno snežiti; nalahno zibajoče se veje ♪
  21.      nalepotíčiti  -im dov. (í ȋ) okrasiti, olepšati z lepotilnimi sredstvi in nakitom: nalepotičiti obraz; vsak dan se nalepotiči; zna se okusno nalepotičiti; nalepotičiti si obraz nalepotíčen -a -o: nalepotičena dekleta; njena zunanjost je preveč nalepotičena ♪
  22.      nalezljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost nalezljivega: nalezljivost otroške paralize / nalezljivost smeha ♪
  23.      nalikováti  -újem nedov. (á ȗ) star., z dajalnikom biti podoben, soroden: prostor je nalikoval dvorani; v tej obleki je nalikovala vaški učiteljici; njegov eh je nalikoval vzdihu ♪
  24.      nalíšpanost  -i ž (ȋ) star. lastnost nalepotičene ženske: nališpanost žensk / praznična nališpanost prostorov ♪
  25.      nálog  -a m (á) 1. publ. naročilo, ukaz za izvršitev, opravljanje kakega dejanja: izvršiti, napisati, upoštevati nalog / pismeni, ustni nalog; nalog za napad povelje / po čigavem nalogu dela ♦ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; izdati, podpisati delovni nalog; potni nalog dokument, s katerim se kdo pooblašča za določeno službeno potovanje; fin. plačilni nalog dokument, s katerim določena pravna oseba odreja naslovniku plačilo neporavnanega računa; pismeno naročilo komu, da izplača naslovniku ali prenese na njegov račun določen znesek z naročnikovega računa; prenosni nalog pismeno naročilo komu, da prenese določen znesek z računa naročnika na račun naslovnika; jur. sodni nalog dokument, s katerim sodišče, navadno na osnovi verodostojnega dokumenta, odreja izvršitev določenega dejanja; sodni nalog za aretacijo; žel. križni nalog dokument, s katerim se obveščata vlakovodja in strojevodja, da je po voznem redu predvideno križanje preloženo ali da se določa križanje, ki ni predvideno po voznem redu 2. zastar. naloga, dolžnost: njegov nalog je izvrševati ukaze; prišel je z nalogom, da napravi red / za svoj nalog si je odbral dva pogumna tovariša ♪

   23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 23.326 23.351 23.376  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA