Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.226-23.250)



  1.      naívnost  -i ž () lastnost, značilnost naivnega: ta izjava kaže njegovo naivnost; dekliška, otroška naivnost / v svoji naivnosti je vse verjela / ekspr. slika je polna prisrčne naivnosti / ekspr. posoditi komu toliko denarja na lepe besede je velika naivnost
  2.      najbolj  gl. bolj
  3.      najémništvo  -a s (ẹ̑) stanje, življenje najemnikov: odkupil je posestvo in se rešil najemništva / ukiniti vojaško najemništvo
  4.      najemodajálec  -lca [c in lc] m () publ. kdor da kaj v najem: najemodajalec in najemojemalec moreta sporazumno spremeniti pogodbo
  5.      najemojemálec  -lca [c in lc] m () publ. kdor kaj najame; najemnik: najemojemalec je dolžen plačati najemnino do petega v mesecu
  6.      najéženost  tudi naježênost -i ž (ẹ̑; é) značilnost, stanje naježenega: naježenost dlake; naježenost od mraza, strahu / ekspr. njegova naježenost jo je prizadela
  7.      nájlon  -a m () 1. tekst. poliamidno vlakno ameriškega izvora: proizvodnja najlona // tkanina iz teh vlaken: plašč iz najlona 2. poliamidno vlakno sploh: vrv iz najlona; neskl. pril.: najlon nogavice
  8.      nájlonka  -e ž () 1. nav. mn., pog. najlon nogavica: obula si je najlonke; par najlonk 2. žarg., alp. najlonska plezalna vrv: zvil je najlonko in jo spravil v nahrbtnik
  9.      nájlonski  -a -o prid. () nanašajoč se na najlon: najlonsko vlakno / najlonska mreža, tkanina / najlonske nogavice
  10.      nàjnapŕvo  tudi nájnapŕvo prisl. (-; -) star. najprej: najnaprvo naj povem, zakaj sem prišel
  11.      najókati  tudi najokáti -am, in najókati tudi najokáti -jóčem dov., najókajte tudi najokájte in najóčite (ọ́ á ọ́) knjiž. z jokanjem povzročiti nastanek česa: po bajki so studence najokale vile najókati se tudi najokáti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po jokanju: pustite jo, da se najoka; ni se še najokal za njo
  12.      nàjpopréd  tudi nájpopréd prisl. (-ẹ̑; -ẹ̑) zastar. najprej: najpopred ga morava poiskati
  13.      nàjpopréj  tudi nájpopréj prisl. (-ẹ̑; -ẹ̑) ekspr. najprej: najpoprej bova uredila račune / najpoprej je treba jesti, potem šele lahko modruješ
  14.      nàjpŕvo  tudi nájpŕvo prisl. (-; -) najprej: najprvo nalije sebi, potem drugim
  15.      nàjsibó  in najsibó in nàj si bó in naj si bó vez. (-ọ́; ọ́) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / redko, s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore // za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
  16.      nájstništvo  -a s (ā) publ. lastnosti ali ravnanje, značilno za najstnike: nekoliko me moti njegovo najstništvo
  17.      nájstvo  -a s () filoz. kar naj bo, kar naj bi bilo: bit in najstvo / estetsko, etično najstvo / njegovemu članku pripisuje vsa mogoča najstva hotenja, namene
  18.      nakazílo  -a s (í) 1. pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: izdati, prejeti nakazilo ♦ fin. bančno nakazilo; nakazilo v inozemstvo; nalog za nakazilo 2. glagolnik od nakazati: nakazilo naročnine, zneska
  19.      nakáznost  -i ž (ā) knjiž. skaženost, iznakaženost: prizadet je zaradi svoje nakaznosti / moralna nakaznost
  20.      nakazoválec  -lca [c in lc] m () 1. kdor kaj nakazuje: nakazovalec pokojnin / knjiž. ta pesnik je nakazovalec novih izraznih možnosti 2. agr. rastlina, po kateri se presojajo tla in podnebje: njivski plevel je nakazovalec vodnih razmer v tleh; nakazovalec zakisanosti
  21.      nakazoválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na nakazovanje: nakazovalna služba / knjiž. naključja so včasih v življenju bolj nakazovalna, kot si moremo misliti
  22.      nakazoválka  -e [k in lk] ž () ženska oblika od nakazovalec: nakazovalka pokojnin
  23.      nakazovánje  -a s () glagolnik od nakazovati: nakazovanje pokojnin / luč za nakazovanje smeri / to je le nakazovanje problemov, ne pa njihovo reševanje
  24.      nakazováti  -újem nedov.) 1. dajati pismeno naročilo komu, naj plača naslovniku določeni znesek za naročnikov račun: nakazovati redne obroke / nakazovati denar po pošti, preko banke / nakazovati članarino na žiro račun 2. na splošno, v obrisih govoriti o čem, predstavljati kaj: govornik je nakazoval različne možnosti za sodelovanje med društvi / razprava nakazuje vrsto resnih problemov // delati, predstavljati kaj le v glavnih, osnovnih črtah, potezah: pokrajino je na slikah samo nakazoval / dvorec nakazujeta dva stebra / slika nakazuje možnosti sestave posameznih delov na sliki so vidne 3. z določenim znakom, znamenjem opozarjati na kaj: nakazovati spremembo smeri / nakazovati smer z roko; s prstom mu je nakazoval, naj molči / nakazovati pomene besed s črkami ali številkami // biti znak, znamenje za kaj: poševna črta nakazuje pomenski odmik 4. dajati podatke, informacije, iz katerih se da kaj predvidevati: nakazovati potek, razvoj dogajanja; nakazovati rešitve problemov / publ.: srečanja predsednikov so nakazovala nove možnosti za vsestranski gospodarski razvoj; že dalj časa se nakazuje potreba po temeljiti reorganizaciji dela se kaže, je
  25.      nakáženost  tudi nakažênost -i ž (; é) redko skaženost, iznakaženost: telesna nakaženost

   23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276 23.301 23.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA