Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.176-23.200)


  1.      náglost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost naglega; hitrost: naglost njihovega razvoja je presenetljiva / grajal je njihovo nedoslednost in naglost / potrebna je večja naglost v delovanju // star., v prislovni rabi, s predlogom naglo: z naglostjo se obleči / v naglosti je pozabil tudi klobuk v naglici 2. redko hitrost, brzina: sto kilometrov na uro je kar precejšnja naglost ♪
  2.      naglúšnost  -i ž (ú) lastnost, stanje naglušnega: zdravnik je ugotovil močno naglušnost / poklicna, prirojena, starostna naglušnost ♪
  3.      nagnítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost nagnitega: nagnitost grozdja, zelenjave / ekspr. nagnitost carskega režima; njegova zahrbtnost in notranja nagnitost ♪
  4.      nágnjenost  -i ž (á) lastnost, značilnost nagnjenega: nagnjenost čela, ploskve / nagnjenost k varčevanju, razuzdanemu življenju / nagnjenost k določenim boleznim / spolna nagnjenost do oseb istega spola ♪
  5.      nagnòj  -ôja in nagnój -a m (ȍ ó; ọ̑) bot. grm ali drevo z rumenimi metuljastimi cveti v grozdih, Laburnum: nagnoj je že vzcvetel; vejica nagnoja ♪
  6.      nagnojíti  -ím dov., nagnójil (ȋ í) redko pognojiti: njivo so že nagnojili ♪
  7.      nagnúsnost  -i ž (ú) ekspr. gnusnost: nagnusnost zločina / kdo je naredil to nagnusnost ♪
  8.      nagóbčnik  -a m (ọ̑) priprava v obliki mreže, ki se da živali na gobec, da ne more gristi, jesti: natakniti kravi, psu nagobčnik; pasji, volovski nagobčnik ∙ ekspr. preveč je govoril, pa so mu nataknili nagobčnik mu prepovedali govoriti, razširjati svoje mnenje ♪
  9.      nagobezdáti  -ám dov. (á ȃ) nizko reči, povedati: kar je nagobezdal o njem, je vse laž ♪
  10.      nagóda  -e ž (ọ̑) star. 1. dogodek, pripetljaj: spominja se nagode, pri kateri so bili trije ubiti / o vsakem sosedu ve kako nagodo / čudna, neverjetna nagoda naključje 2. dejanje, ravnanje, navadno neprimerno: zmeraj je pripravljen za kako nagodo / ta šala je njegova zadnja nagoda ♪
  11.      nagódba  -e ž (ọ̑) zastar. pogodba, dogovor: podpisati nagodbo; mednarodna nagodba / skleniti nagodbo ♦ zgod. hrvatsko-ogrska nagodba dogovor iz leta 1868, s katerim sta Hrvatska in Ogrska uredili medsebojne državnopravne odnose ♪
  12.      nagódek  -dka m (ọ̑) star. dogodek, pripetljaj: aktualni dnevni nagodki / zabaval jih je s pripovedovanjem svojih nagodkov ♪
  13.      nagodíti  -ím dov., nagódil (ȋ í) zastar. narediti, povzročiti: nehote sem to nagodil / grdo so mu jo nagodili; v šoli večkrat kakšno nagodi nagodíti se nav. 3. os., redko zgoditi se, pripetiti se: marsikaj se lahko še nagodi ♪
  14.      nagódoma  prisl. (ọ̑) knjiž., redko po naključju, slučajno: jamo so odkrili čisto nagodoma ♪
  15.      nagóltati se  -am se [u̯t] dov. (ọ́) ekspr. najesti se: nagoltali so se pečenke in slaščic ♪
  16.      nagomílati  -am dov. (ȋ) ekspr., redko nakopičiti, nagrmaditi: nagomilati kup lesa; na morskem dnu so se nagomilale hišice mrtvih polžev ♪
  17.      nagomíliti  -im dov. (í ȋ) ekspr. nakopičiti, nagrmaditi: nagomiliti kup drv, predmetov; skale so se nagomilile na dnu brezna / pred vrati se je nagomililo veliko radovednežev nagnetlo ♪
  18.      nagòn  -ôna m (ȍ ó) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju: obnašanje živali vodijo nagoni; predati, prepustiti se nagonu; živalski nagoni v človeku / plodilni, spolni nagon; živalski nagon po obrambi, samoohranitvi / narediti kaj po nagonu 2. knjiž. želja, sla: imeti morilski, razdiralni nagon; nagon uveljavljanja / vzbudil se mu je nagon po bogastvu / stvariteljski nagon / ljubezen mu je bila močen nagon gibalo ♪
  19.      nagónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na nagon: čutiti, imeti nagonski odpor do česa; nagonski strah; nagonsko dejanje, življenje / z nagonsko kretnjo si je zapel ovratnik / človekov nagonski svet / to je nagonski človek nagónsko prisl.: nagonsko čutiti, sovražiti; nagonsko je planil pokonci ♪
  20.      nagónskost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost nagonskega: nagonskost gibov / človekova nagonskost ♪
  21.      nagónstvo  -a s (ọ̑) zastar. nagonskost: nagonstvo primitivnih ljudstev ♪
  22.      nagoréti  -ím dov., nagôrel (ẹ́ í) nekoliko ogoreti: ob požaru so nosilni tramovi le nagoreli / počakaj, da premog nagori začne goreti ♪
  23.      nagornják  -a m (á) 1. nar. vzhodno lastnik vinograda, vinogradnik: bil je sin nagornjaka 2. zgod., v fevdalizmu zakupnik vinograda po gorskem pravu ♪
  24.      nágost  -i ž (á) redko nagota: nagost telesa ♪
  25.      nagósti  -gódem dov., nam. nagóst in nagòst (ọ́) zagosti: hudo mu je nagodel; spet ti jo hoče nagosti ♪

   23.051 23.076 23.101 23.126 23.151 23.176 23.201 23.226 23.251 23.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA