Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (23.051-23.075)



  1.      nadhòd  -óda m ( ọ́) mostu podoben objekt za prehod pešcev nad cesto, železniško progo: zgraditi nadhod nad avtocesto; nadhodi in podhodi
  2.      nadkolénka  -e ž (ẹ̑) nav. mn. nogavica, ki sega nad kolena: gumijaste nadkolenke
  3.      nadkolénski  -a -o prid. (ẹ̑) ki sega nad kolena: nadkolenski škornji
  4.      nadkomólčen  -čna -o [č] prid. (ọ̑) nadlakten: nadkomolčna kost, mišica
  5.      nadkòp  -ópa m ( ọ́) mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor: delati, zavarovati nadkope; vznožje strmega nadkopa; nadkopi in podkopi
  6.      nàdkróvje  -a s (-ọ̑) navt. del ladje nad (glavnim) krovom; nadgradnja: stene nadkrovja so bile uničene
  7.      nadlegoválec  -lca [c] m () kdor koga nadleguje: otresti se nadlegovalca / nadlegovalec žensk
  8.      nadlegovánje  -a s () glagolnik od nadlegovati: ni se zmenil za njegovo nadlegovanje; z nadlegovanjem doseči kaj
  9.      nadlegováti  -újem nedov.) 1. s času, položaju neprimernimi zahtevami, dejanji povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: nadlegovati gosta, mimoidoče; nadlegovati z vprašanji, željami; pismeno, vsiljivo nadlegovati / vsako žensko nadleguje / star. Turki so neprestano nadlegovali deželo napadali, ropali / komarji, muhe nadlegujejo živino / kot vljudnostna fraza oprostite, da vas nadlegujem // nav. ekspr. s svojim obstajanjem, pojavljanjem povzročati komu neprijetnosti, slabo voljo: dolgovi ga nadlegujejo; razne bolezni nadlegujejo trto ∙ ekspr. ta misel ga že dolgo nadleguje vznemirja, muči; ekspr. pri hoji ga nadleguje sapa težko diha; ekspr. starost ga je nadlegovala povzročala neprijetnosti, težave 2. vztrajno, vsiljivo prositi: snubci nadlegujejo očeta za hčer; nadlegovati sosede za denar; nadlegoval ga je toliko časa, da mu je ustregel // redko vztrajno, vsiljivo spraševati: novinarji so ga nadlegovali o dogodku; kar naprej ga nadleguje, kje je bil snoči
  10.      nadléžnost  -i ž (ẹ́) lastnost nadležnega človeka: vsi so se ga izogibali zaradi njegove nadležnosti / star.: samo za nadležnost je za nadlego; s plačanjem dolga se je rešil še ene nadležnosti težave, nadloge
  11.      nadlóga  -e ž (ọ̑) kar je za koga zelo neprijetno, težavno: revmatizem je njena stara nadloga; rešiti se nadlog; reka jim dela ob deževju hude nadloge; pomagati v stiskah in nadlogah; vojska, davki in druge nadloge / ekspr. to je nadloga vseh nadlog zelo velika, huda / pooseb.: slabš. že spet je tu ta nadloga; kot psovka izgini že, nadloga ∙ preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
  12.      nàdlogár  -ja m (-á) nekdaj višji gozdarski uslužbenec: sekanje je nadziral grajski nadlogar
  13.      nadlóžen  -žna -o prid. (ọ́ ọ̄) star. onemogel, slab: star je in nadložen; nadložna starka
  14.      nadlóžnik  -a m (ọ̑) star. onemogel, slab človek: streči nadložnikom
  15.      nadlóžnost  -i ž (ọ́) star. onemoglost, slabost: težko je prenašal svojo nadložnost / zadele so ga razne nadložnosti težave, nadloge
  16.      nàdmóč  -í ž (-ọ̑) knjiž. premoč: gospodarska, politična, vojaška nadmoč / ekspr.: bil je prepričan o svoji nadmoči; imeti občutek nadmoči nad soljudmi
  17.      nadmôčen  -čna -o prid. (ó) knjiž. ki je v premoči: boriti se s številčno nadmočnim sovražnikom / njegove šahovske figure so nadmočne močnejše / ekspr. težave premaguje z nadmočno voljo zelo veliko, izredno nadmôčno prisl.: nadmočno zmagati
  18.      nadmôčnost  -i ž (ó) knjiž. lastnost človeka, ki je v premoči: sovražnikova nadmočnost jih je vznemirjala / občutek nadmočnosti velike moči
  19.      nadmodríti  -ím dov., nadmódril; nadmodrèn ( í) knjiž. prekositi, preseči v modrosti, zvitosti: mislil je, da ga kmečki človek ne more nadmodriti; nadmodriti hočejo drug drugega
  20.      nàdmójster  -tra m (-ọ́) nekdaj kdor nadzoruje in dopolnjuje delo mojstrov v proizvodnji: nadmojster v tkalnici
  21.      nadmôrski  -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov
  22.      nàdnacionálen  -lna -o prid. (-) nadnaroden: umetnina nadnacionalnega pomena / nadnacionalna poezija; mednarodna komisija ima nadnacionalne pristojnosti naddržavne
  23.      nàdnarávnost  -i ž (-á) v krščanstvu lastnost, značilnost nadnaravnega: nadnaravnost sil / nadnaravnost pojavov / nadnaravnost in duhovnost
  24.      nàdnároden  -dna -o prid. (-á) ki presega okvir naroda, narodnosti: nadnarodna umetnost / nadnarodno sodelovanje
  25.      nàdnaslòv  -óva m (- -ọ́) publ. prvi, glavni naslov, navadno v časopisu: odgovor na vprašanje, postavljeno v nadnaslovu; članek z zelo poudarjenim nadnaslovom

   22.926 22.951 22.976 23.001 23.026 23.051 23.076 23.101 23.126 23.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA