Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (22.901-22.925)



  1.      mrhojédec  -dca m (ẹ̑) redko mrhovinar: prepustiti poginulo žival mrhojedcem
  2.      mrhovína  -e ž (í) meso poginule živali: hraniti se z mrhovino; duh po mrhovini // poginula žival: pasje mrhovine; pren., slabš. nisem vedel, da je taka duševna mrhovina
  3.      mrhovínar  -ja m () 1. žival, ki se hrani z mrhovino: ob truplu so se začeli zbirati mrhovinarji; jastrebi mrhovinarji; pren., ekspr. mrhovinarji so že škilili čez mejo, kdaj bodo državo raztrgali 2. žarg. lovec, ribič, ki ne lovi v skladu s predpisi: bal se je, da bi gamsa ne pobil kak mrhovinar 3. slabš. konjederec, konjač: nesreča je prišla prav mrhovinarju ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču
  4.      mrhovínarka  -e ž () ženska oblika od mrhovinar: te živali so mrhovinarke
  5.      mrhovínarstvo  -a s () žarg. dejavnost mrhovinarjev: odvračal jih je od mrhovinarstva ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču
  6.      mrhovínast  -a -o prid. (í) tak kot pri mrhovini: mrhovinast smrad močvirja
  7.      mrhovíšče  -a s (í) 1. prostor za zakopavanje živalskih trupel; živalsko grobišče: ograditi mrhovišče 2. lov. prostor, na katerega se daje mrhovina ali meso ubitih živali za vabo zverem: iti čakat medveda na mrhovišče
  8.      mŕklost  -i ž (ŕ) knjiž. mračnost, mrkost: jesenska mrklost / pregnati mrklost z njegovega obraza
  9.      mrkôba  -e ž (ó) knjiž. mračnost, mrkost: sinjina obleke sredi sive mrkobe / mrkoba obraza
  10.      mrkôben  -bna -o prid. (ó ō) knjiž. nekoliko mrk: mrkobna megla / mrkobni obrazi
  11.      mrkoglèd  -éda m ( ẹ́) knjiž., redko črnogled: to je dalo mrkogledu vzrok za sumničenje
  12.      mrkogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) 1. ki mrko, neprijazno gleda: bledikav mrkogled fant; mrkogledi stražniki 2. redko črnogled: mrkogledi pisatelji; ni bila mrkogleda, pa tudi ne lahkomiselna
  13.      mrkoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima mrke, neprijazne oči: mrkook in črnobrad mož
  14.      mŕkost  -i ž (ŕ) nav. ekspr. lastnost, značilnost mrkega: njegov smeh je pregnal mrkost z obrazov; govornikova mrkost / mrkost starega poslopja
  15.      mróž  -a m (ọ̑) morski sesalec z velikima okloma in brki, ki živi v severnih polarnih morjih: loviti mrože; mroži in tjulnji / ekspr. kakšne dolge brke ima, pravi mrož
  16.      mróžast  -a -o prid. (ọ̑) ekspr. tak kot pri mrožu: mrožasti brki
  17.      mróžji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na mrože: iz vode se je tu pa tam pokazal mrožji gobec / mrožje črede
  18.      mŕšavost  -i ž (ŕ) velika suhost, velika shujšanost: mršavost konj; ekspr. njegovo telo ni več delalo vtisa tolike mršavosti
  19.      mrtvíčnost  -i ž () 1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost: dvigniti se iz zagrenjene mrtvičnosti; mrtvičnost družbe 2. med. neobčutljivost, brezčutnost: zastrupitev je poleg mrtvičnosti povzročila še bljuvanje
  20.      mrtvílo  -a s (í) 1. nav. ekspr. stanje, ko se dejavnost na kakem področju, mestu ne opravlja ali opravlja v zelo majhni meri: v banki, na cestah je bilo čutiti mrtvilo; kulturno, literarno mrtvilo; štiriletno mrtvilo v proizvodnji / zimsko mrtvilo 2. nav. ekspr. stanje brez volje do dejavnosti, udejstvovanja: ljudi se je polastilo mrtvilo; iztrgati koga iz mrtvila / vsaka teh pesmi je dokument mrtvila in zaostalosti okolja // slabš. ravnodušen, nedejaven človek: le za kaj bi se moglo navdušiti to mrtvilo; bil je pravo mrtvilo 3. knjiž. stanje brez življenja, brez živega: iz prvotnega mrtvila se je oblikovalo življenje; vračanje v vesoljno mrtvilo
  21.      mrtvo...  prvi del zloženk nanašajoč se na mrtev: mrtvook, mrtvorojen
  22.      mrtvorojèn  tudi mrtvorôjen -êna -o prid. ( é; ó é) ki se rodi mrtev: mrtvorojen otrok; pren. mrtvorojene ideje; sam.: število mrtvorojenih
  23.      mrtvorojênec  -nca m (é) mrtvorojen otrok: povečanje števila mrtvorojencev zaradi atomskih poskusov
  24.      mŕtvost  tudi mrtvóst -i ž (ŕ; ọ̑) stanje, značilnost mrtvega: mrtvost roke / otresti se mrtvosti; mrtvost pogleda / mrtvost snovi
  25.      mrtvoúd  -a m () star. možganska kap: zadel ga je mrtvoud; umreti za mrtvoudom / mrtvoud ga je zadel v roko ima ohromelo roko zaradi možganske kapi

   22.776 22.801 22.826 22.851 22.876 22.901 22.926 22.951 22.976 23.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA