Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (22.051-22.075)



  1.      mnogobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje mnogobesédno prisl.: mnogobesedno je opozarjal na probleme
  2.      mnogobòj  -ôja m ( ó) šport. tekmovanje v več panogah: tekmovati, zmagati v mnogoboju / atletski, telovadni mnogoboj
  3.      mnogobójec  -jca m (ọ̑) šport. športnik, ki goji mnogoboj, zlasti atletski: izkazal se je kot odličen mnogobojec
  4.      mnogobóštvo  -a s (ọ̑) vera, verovanje v več bogov: enoboštvo in mnogoboštvo
  5.      mnogobóžec  -žca m (ọ̑) kdor veruje v več bogov
  6.      mnogobrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba
  7.      mnogocéličar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., biol. mnogocelična žival ali rastlina: nastanek, razvoj mnogoceličarjev
  8.      mnogocéličen  -čna -o prid. (ẹ̑) biol. ki je iz več celic: mnogocelične rastline, živali; mnogocelična bitja ◊ elektr. mnogocelični zvočnik zvočnik z več lijaki, ki so drug ob drugem
  9.      mnogocvéten  -tna -o prid. (ẹ̑) vrtn. ki ima mnogo cvetov: mnogocvetna rastlina
  10.      mnogocvétnica  -e ž (ẹ̑) nav. mn., vrtn. vrtnica z mnogo cveti v šopih: gojil je več sort mnogocvetnic
  11.      mnogočlénar  -ja m (ẹ̑) nav. mn., zool. živali, katerih telo je sestavljeno iz mnogo členov, Polymeria: deblo mnogočlenarjev
  12.      mnogočlénik  -a m (ẹ̑) mat. izraz, ki ima več členov
  13.      mnogočlénski  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. ki je iz mnogo členov: mnogočlenska veriga ♦ mat. mnogočlenski izraz mnogočlenik
  14.      mnogoglásen  -sna -o prid. (ā) ki je iz mnogo glasov: mnogoglasno pritrjevanje ♦ muz. mnogoglasno petje večglasno petje
  15.      mnogoglásje  -a s () muz. večglasje: začetki mnogoglasja
  16.      mnogoglàv  in mnogogláv -áva -o prid. ( á; ) 1. v pravljicah ki ima mnogo glav: mnogoglavi zmaj 2. knjiž. številen, velik: mnogoglava družina, množica
  17.      mnogoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) mat., v zvezi mnogoimensko število količina, ki se izrazi z več merskimi enotami
  18.      mnogojezíčen  -čna -o prid. () 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela
  19.      mnogojezíčnost  -i ž () znanje in redna raba mnogo jezikov: mnogojezičnost olajšuje inteligenci medsebojno sporazumevanje / mnogojezičnost opozorilnih napisov
  20.      mnógokàj  mnógočésa zaim. (ọ̑- ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikaj: on bi ti vedel mnogokaj povedati; v mnogočem se ločiva
  21.      mnógokatéri  -a -o zaim. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč
  22.      mnógokdàj  prisl. (ọ̑-) knjiž. marsikdaj: mnogokdaj je obiskal tudi mene
  23.      mnógokdó  mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄) star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč
  24.      mnógokjé  prisl. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi
  25.      mnógokód  prisl. (ọ̑-ọ̄) knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno

   21.926 21.951 21.976 22.001 22.026 22.051 22.076 22.101 22.126 22.151  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA