Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (21.926-21.950)



  1.      minúlost  -i ž (ú) knjiž. preteklost: minulost in sedanjost / zgodilo se je v nedavni minulosti / pozabiti hoče na svojo minulost
  2.      mío  neskl. pril. () fin., kratica milijon: stroški znašajo pet mio dinarjev
  3.      miocén  -a m (ẹ̑) geol. starejša doba mlajšega terciarja: okamnine iz miocena
  4.      miokárd  -a m () anat. srčna mišica: vnetje miokarda
  5.      miokardítis  -a m () med. vnetje srčne mišice: zdraviti miokarditis
  6.      mióm  -a m (ọ̑) med. skupek izrojenih celic mišičnega tkiva: miom na maternici
  7.      mirílo  -a s (í) knjiž. pomirjevalno sredstvo: korenika te rastline se uporablja kot mirilo za srce
  8.      mirnodôben  -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na čas, ko ni vojne: mirnodobni razvoj gospodarstva / mirnodobno in vojno stanje ♦ adm. (vojaški) mirnodobni invalid kdor se v mirnodobnem stanju poškoduje ali zboli pri opravljanju vojaških dolžnosti // ki ni za vojaške namene: mirnodobne industrijske naprave; mirnodobna uporaba jedrske energije
  9.      mirnodôbski  -a -o prid. () nanašajoč se na čas, ko ni vojne: služiti redni mirnodobski vojaški rok / mirnodobsko življenje // ki ni za vojaške namene: izkoriščanje atomske energije v mirnodobske namene
  10.      mirnodúšen  -šna -o prid.) knjiž. miren, ravnodušen: mirnodušen človek; kljub izzivanju je ostal mirnodušen mirnodúšno prisl.: mirnodušno sedi in pije
  11.      mirnodúšje  -a s () knjiž., redko mirnost, ravnodušnost: njegov obraz je kazal popolno mirnodušje
  12.      mirnodúšnost  -i ž (ū) knjiž. mirnost, ravnodušnost: njegova mirnodušnost vzbuja občudovanje / dar je sprejel z največjo mirnodušnostjo
  13.      mírnost  -i ž (í) stanje, lastnost mirnega: njena mirnost ga jezi; hliniti mirnost; dosegel je popolno mirnost / govoriti z narejeno mirnostjo / prirojena mirnost in potrpežljivost / nenavadna mirnost razreda jo je presenetila
  14.      mirodílnica  -e ž () zastar. drogerija: to mazilo dobiš v lekarni ali v mirodilnici
  15.      miroljúben  -bna -o prid. (ú ū) 1. ki ljubi mir, mirno življenje: miroljuben in prijazen človek je // nav. ekspr. nenapadalen, nesovražen: miroljubna država / miroljubne živali / imeti miroljubne namene; miroljubna izjava / publ.: politika miroljubne koeksistence med narodi; reševati spore z miroljubnimi sredstvi 2. publ. ki ni za vojaške namene; mirnodoben: miroljubno izkoriščanje atomske energije miroljúbno prisl.: spor so rešili miroljubno
  16.      miroljúbje  -a s () knjiž. ljubezen do miru in težnja po mirnem reševanju problemov, sporov: branil je njihova stališča v imenu miroljubja in demokracije
  17.      miroljúbnež  -a m () ekspr. miroljuben človek: še miroljubneži so se razburili / v vladi sedi skupina miroljubnežev
  18.      miroljúbnost  -i ž (ú) lastnost miroljubnega človeka: njegova miroljubnost je znana / miroljubnost državne politike
  19.      mirotvórec  -rca m (ọ̑) knjiž. kdor si prizadeva, dela za mir: razkrinkavati lažne mirotvorce; pridobiti si sloves mirotvorca
  20.      mírov  -a -o prid. (í) nanašajoč se na miro: mirovo drevo / mirovo olje
  21.      miroválen  -lna -o prid. () nanašajoč se na mirovanje: mirovalno stanje / mirovalna doba (groba) doba, v kateri se truplo ne sme prekopati
  22.      mirovánje  -a s () glagolnik od mirovati: gibanje in mirovanje / topovi so četo prisilili k mirovanju / zimsko mirovanje rastlin, živali; zima je doba mirovanja
  23.      mirováti  -újem nedov.) 1. ne gibati se, ne premikati se: kar naprej hodi okrog, nič ne miruje; bolnik mora mirovati; ponoči so živali mirovale / knjiž. na stropu je mirovala velika senca // ne spreminjati položaja, stanja: morje je tokrat mirovalo; mišice so napete tudi takrat, ko mirujejo; bolno oko niti za trenutek ni mirovalo // biti, ostati na isti stopnji, višini: cene že nekaj časa mirujejo; proizvodnja je takrat mirovala 2. biti v stanju neaktivnosti: ognjenik že dolgo miruje / zemljo pustimo dalj časa mirovati ♦ jur. postopek miruje začasno se ne nadaljuje, ne teče // ekspr. ne obratovati: ob nedeljah tiskarna miruje; žičnica je mirovala ● ekspr. ni miroval prej, dokler ni vsega opravil ni odnehal, ni počival; ekspr. njegova roka ni nikdar mirovala neprestano je kaj delal, ustvarjal; ekspr. ne more mirovati z jezikom biti tiho, molčati mirujóč -a -e: mirujoči stroji; mirujoče stanje ♦ ekon. mirujoči denar neaktivni denar
  24.      miróven  -vna -o prid. (ọ̄) 1. nanašajoč se na mir: mirovni pogoji; mednarodno mirovno gibanje; mirovna pogajanja / mirovna konferenca; mirovna pogodba 2. nanašajoč se na mirovanje, neaktivnost: kratkemu obratovanju sledi mirovni presledek; mirovno stanje / mirovno območje ◊ adm. (vojaški) mirovni invalid (vojaški) mirnodobni invalid; elektr. mirovni kontakt stanje, ko sta kontaktna elementa sklenjena v mirovnem stanju; fiz. mirovna lega lega, v kateri telo miruje; mirovna masa masa telesa v mirovanju; jur. mirovni sodnik v nekaterih državah sodnik za manj pomembne zadeve
  25.      miróvnik  -a m (ọ̑) pristaš mirovnega gibanja: protesti mirovnikov

   21.801 21.826 21.851 21.876 21.901 21.926 21.951 21.976 22.001 22.026  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA