Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (21.651-21.675)



  1.      memoárski  -a -o prid. () nanašajoč se na memoare: pripoved presega memoarske okvire / memoarska literatura; rad bere memoarska dela
  2.      memorándum  -a m () 1. knjiž. pismena izjava o kaki stvari, problemu z zahtevo, da se uredi, reši, namenjena vladi, politični oblasti; spomenica: memorandum je podpisalo veliko uglednih znanstvenikov 2. polit. uradni spis ene vlade drugi, v katerem se obširneje obravnava kak problem, spomenica: izročiti, poslati memorandum; memorandum jugoslovanske vlade o Koroški; nota in memorandum // pismena izjava o ustno doseženem mednarodnem sporazumu, sporazum: podpisati, ratificirati memorandum / memorandum o soglasju 3. zastar. znanstvena razprava, študija: napisal je memorandum o ostankih koral v gorah ◊ adm. memorandum polovica lista papirja formata A 4 z glavo podjetja, ustanove, polovička; zgod. londonski memorandum 5. oktobra 1954 podpisani memorandum o soglasju med vladami Velike Britanije, Združenih držav Amerike, Italije in Jugoslavije o Svobodnem tržaškem ozemlju
  3.      memoriál  -a m () 1. šport., navadno s prilastkom športno tekmovanje, posvečeno spominu na koga, navadno znanega športnika: zmagati na memorialu Janeza Polde; Ziherlov memorial v skokih v vodo / tekmovanje za Bloudkov memorial 2. star. spomenica, izjava: odposlali so memorial cesarju in komisiji 3. zastar. znanstvena razprava, študija: memorial o Ilirih
  4.      memoriálen  -lna -o prid. () publ. posvečen spominu na kaj; spominski: memorialna konferenca ob 30-letnici kongresa / pisateljevo rojstno hišo so preuredili v memorialni in etnografski spomenik
  5.      memoríranje  -a s () glagolnik od memorirati: tudi dokumentacijo podreja osebnemu memoriranju; memoriranje doživljajev / preveč je memoriranja, premalo pa samostojnega mišljenja / poslušati memoriranje
  6.      memorírati  -am nedov. in dov. () 1. knjiž., redko spominjati se: natančno memorira doživljaje; memorira ga še, sreča pa nikoli 2. ped. učiti se na pamet: učenci so memorirali zlasti v prvem in drugem razredu // pripovedovati na pamet: teksta niso smeli pripovedovati po svoje, ampak memorirati / na začetku ure je memoriral učitelju že obravnavano snov ◊ gled. v mislih obnavljati ali govoriti tekst za boljše obvladanje, ponavljati
  7.      mencávost  -i [mǝn] ž (á) ekspr. omahljivost, neodločnost: njihova mencavost ga jezi
  8.      mencorítiti  -im [mǝn] nedov.) slabš. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z zadnjico: v zadregi je mencoritil sredi sobe / mencorititi na stolu // hoditi s kratkimi koraki: ustavljali so se, pa spet mencoritili dalje; mencorititi sem in tja
  9.      Méndlov  -a -o prid. (ẹ̄) biol., v zvezi Mendlovi zakoni zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju
  10.      meníčnopráven  -vna -o prid. (-ā) nanašajoč se na menično pravo: meničnopravni odnosi
  11.      meníštvo  -a [tudi mǝn] s () 1. obstoj, dejavnost menihov: meništvo se je začelo v obliki puščavništva; zgodovina meništva // meniški poklic: odločil se je za meništvo 2. menihi: meništvo je ohranjalo in širilo kulturo; srednjeveško meništvo
  12.      menjálo  -a s (á) v zvezah: ptt (telefonsko) menjalo priprava, s katero se izključi en in priključi drug telefonski aparat na isti vod; žel. (kretniško) menjalo del kretnice, s katerim se premika njen jeziček
  13.      menjávost  -i ž (á) knjiž., redko spremenljivost, nestalnost: menjavost lastnosti, oblik
  14.      menopávza  -e ž () med. dokončno prenehanje, ustavitev vsak mesec ponavljajočega se krvavenja iz maternice: menopavza nastopi navadno okoli petdesetega leta; ženska pred menopavzo
  15.      mentálnohigiénski  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na mentalno higieno: mentalnohigienska načela / mentalnohigienska posvetovalnica
  16.      mentálnost  -i ž () star. miselnost, mentaliteta: obravnavati mentalnost mladine / to je značilno za mentalnost kapitalistične dobe / po mentalnosti je hegeljanec; dekadentska mentalnost
  17.      mentól  -a m (ọ̑) kem. brezbarvna kristalna snov, glavna sestavina olja poprove mete: mentol hladi; mazilo, ki vsebuje mentol; neskl. pril.: mentol bonboni
  18.      mentólen  -lna -o prid. (ọ̑) ki vsebuje mentol: mentolni bonboni
  19.      méntor  -ja m (ẹ̄) kdor z nasveti, pojasnili usmerja, vodi mladega, neizkušenega človeka; vodja, svetovalec: vprašati za nasvet svojega mentorja; mentor začetnikov / ta revija je mentor mladih pisateljev in pesnikov ◊ agr. rastlina, s katero se vpliva na lastnosti novih križancev
  20.      méntorski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na mentorje ali mentorstvo: Čopova mentorska vloga / mentorska revija
  21.      méntorstvo  -a s (ẹ̄) usmerjanje, vodenje mladega, neizkušenega človeka z nasveti, pojasnili, vodstvo: literarno mentorstvo; vpliv Čopovega mentorstva na Prešerna / na šoli so uvedli mentorstvo
  22.      meridionálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na meridian: meridionalna smer / knjiž., redko mesto ob meridionalni poti poti na jug
  23.      merílo  -a s (í) 1. priprava z označenimi enotami za merjenje: popravljati, pregledovati merila; leseno, zložljivo merilo / milimetrsko merilo ♦ teh. globinsko merilo priprava za merjenje globine slepih lukenj, stopničastih oblik in utorov 2. navadno s prilastkom kar služi kot osnova za vrednotenje, primerjanje ali presojanje: določiti, uskladiti merila; za merilo so vzeli lansko povprečje; etična, politična merila; ocenjevati po objektivnih, strogih merilih; merila za delitev dohodka ● presojati z dvojnim merilom pristransko, ne vsega enako strogo 3. razmerje med merami, razsežnostmi kakega področja, predmeta na zemljevidu, shemi in njegovimi resničnimi, naravnimi merami: zmanjšati, zvečati merilo / narediti, narisati v merilu 1 : 100; zemljevid v merilu 1 : 300.000 4. publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža prostorsko omejenost, kot jo določa prilastek: to je pomembno v državnem, občinskem merilu; v svetovnem merilu je na desetem mestu; v merilu Jugoslavije to ne pomeni veliko za Jugoslavijo, v Jugoslaviji; tovarna uživa ugled v mednarodnem merilu mednarodni ugled
  24.      meríno  neskl. pril. () nanašajoč se na ovce z dolgo, mehko dlako, po izvoru iz Španije: merino koža, volna / gojiti merino ovce
  25.      merínovka  -e ž () merino ovca: merinovke dajejo izvrstno volno / gojiti ovce merinovke

   21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651 21.676 21.701 21.726 21.751  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA