Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

O (21.551-21.575)


  1.      mèdnadstrópen  -pna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki je, obstaja med nadstropji: mednadstropni pasovi pročelja so bogato ornamentirani ♦ grad. mednadstropna konstrukcija ♪
  2.      mèdnadstrópje  -a s (ȅ-ọ̑) grad. nižje, manjše nadstropje med dvema nadstropjema: pisarna je bila v mednadstropju ♪
  3.      mèdnároden  -dna -o prid. (ȅ-á) publ. meddržaven, mednacionalen: mednarodni pogovori / mednarodni odnosi v Belgiji ♪
  4.      mednároden  -dna -o prid. (á) 1. ki je, obstaja med narodi, državami: dobri mednarodni odnosi, stiki; pomiriti mednarodno napetost; mednarodne pogodbe; mednarodno kulturno sodelovanje / kakšen je mednarodni položaj / odpreti nov mednarodni prehod // ki je, poteka med narodi, državami: mednarodni promet, turizem; mednarodna politika, trgovina / mednarodno gospodarstvo; uveljaviti se na mednarodnem tržišču 2. pri katerem so udeleženi pripadniki več narodov, držav: mednarodni filmski festival; mednarodni kongres, sejem; mednarodni šahovski turnir; mednarodno tekmovanje / mednarodni proletariat; mednarodna javnost; razvoj mednarodnega delavskega gibanja / mednarodna komisija, organizacija / publ. mednarodna kulturna arena 3. namenjen, skupen več narodom, državam: veliko mednarodno pristanišče / mednarodni delavski praznik / mednarodni jezik jezik, ki ga za medsebojno sporazumevanje uporablja več narodov // ki velja v več državah: mednarodni predpisi; mednarodni prometni znaki; mednarodne kratice 4. ki povezuje več držav: mednarodni vlaki; mednarodne ceste, magistrale; mednarodne vodne poti ◊ ekon. mednarodna delitev dela; fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; mednarodno financiranje prehajanje dela kapitala enega narodnega gospodarstva v druga narodna gospodarstva; mednarodno posojilo posojilo, dano v drugo državo ali dobljeno v drugi državi; fiz. mednarodni sistem enot sistem enot za fizikalne količine, ki temeljijo na enotah za dolžino, maso, čas, električni tok, temperaturo, določenih z mednarodnim dogovorom; jur. mednarodno pravo pravo, ki ureja pravna razmerja med državami in odnose v mednarodni skupnosti; lingv. mednarodni izraz beseda, zlasti grško-latinskega, angleškega izvora, ki se uporablja v mnogih drugih jezikih; navt. mednarodni signalni kodeks; ptt mednarodni kupon za odgovor kupon, ki se prilaga pismu v drugo državo, za odgovor; šah. mednarodni mojster naslov igralca, za stopnjo nižji od velemojstra; tur. mednarodno vozniško dovoljenje dovoljenje, ki velja za vožnjo v vseh državah razen v matični mednárodno prisl.: mednarodno pomembne ceste; mednarodno priznan umetnik ♪
  5.      mednárodnopolítičen  -čna -o prid. (á-í) nanašajoč se na mednarodno politiko: mednarodnopolitični odnosi / vprašanje je v mednarodnopolitičnem pogledu zelo zapleteno ♪
  6.      mednárodnopráven  -vna -o prid. (á-ā) nanašajoč se na mednarodno pravo: mednarodnopravni predpisi / mednarodnopravne obveznosti ♪
  7.      mednárodnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost mednarodnega: mednarodnost kulture, umetnosti / mednarodnost predpisov 2. publ. sodelovanje med narodi, državami na osnovi priznanja neodvisnosti in enakopravnosti: pospeševati mednarodnost; pravilno ocenjevanje mednarodnosti ♪
  8.      mèdnaslòv  -óva m (ȅ-ȍ ȅ-ọ́) naslov dela daljšega sporočila, besedila, ki poudarja vsebino tega dela: razčleniti članek z mednaslovi ♪
  9.      mednóžje  -a s (ọ̑) knjiž. mesto med nogami: le krpica blaga ji je pokrivala mednožje / konj se je otepal muh, ki so mu silile v mednožje ♪
  10.      médo  -ta m (ẹ̑) otr. medvedek, medved: medo je njena najljubša igrača ♪
  11.      mèdobčínski  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje // namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt ♪
  12.      medóčje  -a s (ọ̑) knjiž. mesto med očmi: kamen mu je priletel naravnost v medočje ♪
  13.      medojéd  -a m (ẹ̑ ẹ̄) ekspr., redko 1. kdor rad je med: ta je velik medojed 2. medved ♪
  14.      medôknica  in medóknica -e ž (ȏ; ọ̑) nav. mn. zastor med notranjim in zunanjim oknom: potegniti, spustiti medoknice; sonce je posvetilo skozi režo v lesenih medoknicah ♪
  15.      medolízec  -zca m (ȋ) ekspr. kdor rad je med: tisti medolizec ♪
  16.      medonôsen  -sna -o prid. (ó ō) čeb. ki daje med, medičino; medovit: medonosna rastlina ♪
  17.      mèdosében  -bna -o prid. (ȅ-ẹ̑) knjiž. ki je, obstaja med posamezniki; medsebojen: tesni medosebni stiki; prijateljska medosebna razmerja ♦ psih. medosebni odnosi odnosi med ljudmi v določenem okolju, ki jih veže skupno delo ♪
  18.      mèdósen  -sna -o prid. (ȅ-ọ̑) teh., v zvezi medosna razdalja razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila ♪
  19.      medósje  -a s (ọ̑) teh. razdalja med osema v vzdolžni smeri vozila: novi model avtomobila ima daljše medosje ♪
  20.      medovít  -a -o prid. (ȋ) čeb. ki daje med, medičino: medovita rastlina ♪
  21.      medóvnik  -a m (ọ̑) nav. mn., bot. žleza, navadno v cvetu, ki izloča nektar: izloček medovnikov / cvetni medovniki ♪
  22.      medpóna  -e ž (ọ̑) lingv. oblikoslovna prvina, ki se vstavlja v besedo, navadno v koren: predpone, pripone in medpone ♪
  23.      medpóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki je, obstaja med potjo, potovanjem: medpotni postanek ♦ žel. medpotna postaja vsaka od postaj med odhodno in namembno postajo ♪
  24.      medpótoma  prisl. (ọ̑) knjiž. med potjo, spotoma: to ti razložim medpotoma / medpotoma se lava strjuje ♪
  25.      mèdprôstor  -óra m (ȅ-ó ȅ-ọ́) vmesni prostor: medprostor so izkoristili za police ♦ agr. nasadi z velikimi medprostori nezasajenimi površinami // grad. prostor med sestavnima deloma gradbenega elementa: medprostor je zapolnjen z izolirnim materialom ♪

   21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 21.551 21.576 21.601 21.626 21.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA