Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
O (21.426-21.450) 
- marmorácija -e ž (á) glagolnik od marmorirati: marmoracija ploskve ♪
- mármorast -a -o prid. (á) tak kot pri marmorju: marmorast vzorec ♪
- mármoren -rna -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmoren kip, steber; marmorna obloga; napis na marmorni plošči / ekspr.: trd, marmoren obraz; črne oči in marmorno čelo ◊ gastr. marmorni kolač pecivo, katerega delu testa je dodan kakav mármorno prisl.: marmorno bel; to je marmorno hladna lepota ♪
- marmorírati -am nedov. in dov. (ȋ) z barvanjem delati kaj podobno marmorju: marmorirati ploskev marmoríran -a -o: marmorirana talna obloga; marmorirane platnice ♦ agr. marmorirano meso meso, prepleteno z maščobnimi plastmi; papir. marmorirani papir; obrt. marmorirana obreza barvna obreza, po videzu podobna marmorju ♪
- mármorjev -a -o prid. (á) zastar. marmoren, marmornat: marmorjev spomenik ♪
- mármornast -a -o prid. (á) redko marmoren, marmornat: marmornasti stebri ♪
- mármornat -a -o prid. (á) ki je iz marmorja: marmornat kip; marmornata plošča / marmornato stopnišče // tak kot pri marmorju: marmornata belina ♪
- marmótica -e ž (ọ̑) zool. večji glodavec z majhnimi ušesi in očmi, ki živi ob snežni meji v Alpah in Karpatih; alpski svizec ♪
- márnost -i ž (á) star. marljivost, delavnost: to so plodovi njegove marnosti ♪
- maród prid. neskl. (ọ̑) nižje pog., v povedni rabi bolan: danes sem nekaj marod / dva sta marod odsotna zaradi bolezni ♪
- maróden -dna -o prid. (ọ̑) star. bolan: biti maroden ♪
- marodêr -ja m (ȇ) nižje pog. kdor je na bolniškem dopustu: si spet maroder, je zakričal / vodnik je pregledal maroderje ◊ voj. ropar mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinar ♪
- marodêrstvo -a s (ȇ) nižje pog. uporabljanje bolniških dopustov: zaradi maroderstva jih je letos na delu precej manjkalo ◊ voj. ropanje mrličev in ranjencev na bojišču, mrhovinarstvo ♪
- marodíranje -a s (ȋ) glagolnik od marodirati: za marodiranje ni bilo časa ♪
- marodírati -am nedov. (ȋ) nižje pog. biti na bolniškem dopustu: spet marodira / pri vojakih je, če je le mogel, marodiral ♪
- márof -a m (ā) nižje pog. pristava: grof je šel pogledat, kako gospodarijo na njegovih marofih / za dolgim marofom stoji kozolec ♪
- márofski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na marof: marofska družina; sam.: marofski že sejejo ♪
- maróga 1 -e ž (ọ́) lisa, navadno temnejša: na steni so se delale maroge; bela mačka z rumenimi in rjavimi marogami / hrbet je bil poln marog od udarcev ∙ star. sončne maroge sončne pege // zastar. napaka, madež: svoje dolžnosti je opravljal redno in brez vsake maroge; baharija je huda maroga tega človeka ◊ les. furnir z marogami z nenavadno obarvanimi ali oblikovanimi mesti; med. mrtvaška maroga mrliška lisa ♪
- maróga 2 -e ž (ọ̑) nar. marogasta krava: sivke in maroge ♪
- marógast -a -o prid. (ọ́) ki ima maroge: natepli so jih, da so bili marogasti po vsem telesu; marogast pes, teliček; marogasta krava / od solz marogast obraz ◊ les. marogasti les les, ki ima maroge ♪
- marógati -am nedov. (ọ̄) knjiž., redko delati maroge: modro nebo so včasih marogali oblaki; luč je marogala pločnike ♪
- marógica -e ž (ọ́) manjšalnica od maroga1: psiček ima na glavi črno marogico / v čistem zraku so bili metulji kakor marogice ♪
- marokén -a m (ẹ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn, rdeč maroken; čevlji, škatla iz marokena ◊ tekst. krep maroken ripsasta tkanina za ženske obleke in podlogo, navadno iz svile; neskl. pril.: v maroken usnje vezana knjiga ♪
- maróko -a m (ọ̑) usnj. tanko kozje ali ovčje usnje, strojeno z rastlinskimi strojili in obarvano: črn maroko ♪
- mároltovec -vca m (ȃ) pog. član Akademske folklorne skupine France Marolt: nastopi, uspehi maroltovcev ♪
21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526 
